Jedro

V obravnavanem primeru gre za neskladno gradnjo in spremembe, ki so nastale med njo, so vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev. Sama notranja razporeditev prostorov res še ne pomeni spremembe pogojev gradbenega dovoljenja, vendar v primeru, če drugačna razporeditev prostorov pomeni spremembo zmogljivosti objekta (večje število enot), ima to za posledico neskladnost z izdanim gradbenim dovoljenjem.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor odločila, da se zahtevek tožeče stranke za izdajo uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko hišo, na zemljišču parc. št. 749/7 in 751/23, k.o. ..., zavrne. V obrazložitvi citira 89. člen in tretji odstavek 101. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju: ZGO-1) ter navaja, da je tožeča stranka vlogi priložila geodetski načrt novega stanja zemljišča, ki ga je dne 10. 7. 2010 izdelal A. s.p., iz katerega je razvidno novo stanje zemljišča z novozgrajenim objektom na parcelah, ter izjavo projektanta in nadzornika z dne 12. oziroma 13. 8. 2010, s katero projektant, odgovorni vodja projekta, nadzornik in odgovorni nadzornik potrjujejo, da pri gradnji ni prišlo do odstopanj od projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja – PGD in od izdanega gradbenega dovoljenja, št. 351-985/2008 – 23 (7123) z dne 9. 9. 2009, ter izjavljajo, da je objekt zgrajen skladno s predpisi. V nadaljevanju obrazložitve prvostopenjski organ pojasnjuje, da je bilo dne 15. 9. 2010 na terenskem ogledu ugotovljeno, da gradnja stanovanjske stavbe še ni zaključena, zato je bila tožeča stranka pisno pozvana, da mora v skladu s 97. členom ZGO-1 pomanjkljivosti odpraviti. Dne 25. 10. 2010 je tožeča stranka podala pisno izjavo o dokončanju gradnje. Dne 17. 12. 2010 je prvostopenjski organ opravil ogled podstrešja, kjer je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem, zraven predvidenega okna izvedla dodatno okensko odprtino ter izhod na balkon, ki upoštevaje PGD prav tako ni bil predviden. Pooblaščenec tožeče stranke, g. B.B. je dne 20. 12. 2010 izjavil, da bo stanje na terenu saniral tako, da bo objekt izveden v skladu z izdanim pravnomočnim gradbenim dovoljenjem, dne 29. 12. 2010 pa je ponovno podal izjavo o dokončanju del ter priložil fotografije novega stanja podstrešja. Zaradi razjasnitve dejanskega stanja je prvostopenjski organ dne 21. 2. 2011 opravil ogled objekta na terenu, ki se ga je udeležil tudi direktor družbe, B.B. Po ogledu celotnega objekta je bilo ugotovljeno, da je tožeča stranka v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem v objektu izvedla več stanovanj. Direktor tožeče stranke je na zapisnik o ogledu izjavil, da so trditve upravnega organa pavšalne ter da so spremembe na objektu v smislu montažnih predelnih sten minimalne in da so v skladu s 73. in drugim odstavkom 96. člena ZGO-1, za takšne spremembe pa niso potrebne spremembe PGD dokumentacije oz. spremembe gradbenega dovoljenja. Prvostopenjski organ v nadaljevanju obrazložitve primerja razporeditev prostorov glede na PGD dokumentacijo in glede na izvedeno stanje na terenu ter izpostavi, da je v objektu 15 vhodnih vrat, ki so opremljena s kukali, za vsakimi od teh vrat pa so urejeni stanovanjski prostori, od katerih jih je večina opremljena z domofoni, električnimi omaricami in kopalnicami. Glede na navedeno prvostopenjski organ zaključi, da gre za neskladno gradnjo, saj obravnavanega objekta ni mogoče uvrstiti med enostanovanjske stavbe, poleg tega pa spremembe, ki so nastale med gradnjo, vplivajo na lokacijske in druge pogoje, ki so bili določeni z gradbenim dovoljenjem.

2. Zoper izpodbijano odločbo je tožeča stranka vložila pritožbo, ki pa je bila z odločbo Ministrstva za okolje in prostor kot neutemeljena zavrnjena. V obrazložitvi odločbe ministrstvo navaja, da je v obravnavani zadevi tožeča stranka vlogi za izdajo uporabnega dovoljenja sicer res priložila vse, kar zahteva tretji odstavek 101. člena ZGO-1, vendar pa ta določba ne pomeni, da upravni organ ne more izvesti še dodatnih dokazov v postopku, saj je vezan na načelo materialne resnice (8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku; v nadaljevanju: ZUP). Kot sporno v zadevi izpostavi, ali je objekt dejansko zgrajen kot enostanovanjski ali gre za večstanovanjski objekt, in ali je torej objekt zgrajen v skladu s pogoji iz gradbenega dovoljenja, kar je sicer pogoj za izdajo uporabnega dovoljenja. Na podlagi podatkov spisa organ druge stopnje ugotavlja enako kot organ prve stopnje, in sicer da gre za objekt, v katerem je več stanovanjskih enot. Število enot je lokacijski pogoj in se nanaša na zmogljivost objekta, za kar je potrebna sprememba gradbenega dovoljenja v skladu s 73. členom ZGO-1. Iz spisne dokumentacije izhaja, da so v objektu iz skupnega stopnišča (ki je v več etažah) samostojni vhodi v več enot, med katerimi znotraj ni prehodov, ti vhodi pa so takšni, da že na videz predstavljajo „glavni“ vhod v določeno enoto, saj gre za masivna vrata s kukali. Na dejstvo, da gre za več enot, kaže tudi število domofonov in električnih razdelilnih omaric ter število kopalnic. Glede na takšne ugotovitve je po oceni drugostopenjskega organa treba šteti, da objekt ni zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem. Sama notranja razporeditev prostorov res še ne pomeni spremembe pogojev gradbenega dovoljenja, kot to navaja (pri)tožnik, vendar v primeru, če drugačna razporeditev prostorov pomeni spremembo zmogljivost objekta (večje število enot), ima to za posledico neskladnost z izdanim gradbenim dovoljenjem. Okoliščina, da naj bi bil objekt prilagojen določeni (številni) družini, ki naj bi postavila zahteve po takšni organizaciji prostorov, pa po oceni drugostopenjskega organa na odločitev ne vpliva.

3. Tožeča stranka vlaga tožbo iz razloga nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja ter iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava. Glede vhodnih vrat s kukali navaja, da navedeno ne predstavlja odstopanja od projekta PGD, ker tip vrat v PGD ni bil opredeljen. Glede domofonov navaja, da je njihova namestitev za uporabo objekta ugodna, glede električnih omaric pa navaja, da je to tehnično smiselno in priporočljivo, oboje pa ne predstavlja odstopanja od PGD, ker projekt elektroinštalacij v dokumentaciji PGD ni priložen. Dodaja, da namestitev električnih razdelilnih omaric in domofonov ne pomeni spremembe, ki bi zahtevala pridobitev novega (spremenjenega) gradbenega dovoljenja. Glede števila kopalnic navaja, da je v objektu skupno 7 kopalnic, kar je enako načrtovanemu številu kopalnic v projektu PGD. Tožeča stranka nadalje navaja, da iz obrazložitve odločbe ni mogoče ugotoviti, katere dele objekta upravni organ šteje kot posamezno stanovanjsko enoto in iz katerih fotografij to izhaja. Pri gradnji objektov so tudi brez spremembe gradbenega dovoljenja dovoljena določena odstopanja, v obravnavanem primeru pa vsaka ugotovljena sprememba posamezno in vse spremembe skupaj ne pomenijo takšnega odstopanja od pogojev, določenih z gradbenim dovoljenjem, da bi bilo treba pridobiti spremenjeno gradbeno dovoljenje.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja na sprejeti odločitvi.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V obravnavani zadevi gre za postopek izdaje uporabnega dovoljenja za enostanovanjsko stavbo v skladu s tretjim odstavkom 101. člena ZGO-1, ki določa, da se za enostanovanjsko stavbo, zgrajeno na podlagi gradbenega dovoljenja, uporabno dovoljenje izda brez poprej opravljenega tehničnega pregleda, če investitor zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja poleg geodetskega načrta novega stanja zemljišča priloži izjavo projektanta in nadzornika, da je takšna stavba zgrajena v skladu s predpisi. Prvostopenjski organ je zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja po drugi alinei 3. točke prvega odstavka 96. člena ZGO-1, potem ko je ugotovil, da gre za neskladno gradnjo ter da spremembe, ki so nastale med gradnjo, vplivajo na lokacijske in druge pogoje, ki so bili določeni z gradbenim dovoljenjem.

7. V postopku je bilo pri ogledu objekta ugotovljeno (ogled z dne 21. 2. 2011), da je izvedeno stanje objekta popolnoma drugačno od izdanega gradbenega dovoljenja, saj je v vseh treh etažah (pritličje, nadstropje, mansarda) iz hodnika oziroma skupnega stopnišča vidnih pet vhodov oziroma vhodnih vrat, ki so vsa opremljena s kukali (skupaj 15 vhodnih vrat), za vsakimi od teh vrat pa se nahajajo stanovanjski prostori, od katerih jih je večina opremljena z domofoni, električnimi omaricami in kopalnicami. V objektu se nahaja več stanovanj s kuhinjo, kopalnico, dnevno sobo in spalnico. Tem ugotovitvam investitor sicer neposredno ne nasprotuje, a vztraja pri tem, da je stanovanjska hiša zgrajena v skladu z izdanim gradbenim dovoljenjem, pove pa, da pa je pri razporeditvi prostorov prišlo do določenih sprememb, ki so bile izvedene z lahkimi suhomontažnimi predelnimi stenami.

8. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato se sodišče sklicuje na razloge obeh upravnih odločb (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu; v nadaljevanju: ZUS-1). Ni sporno, da je investitor – tožeča stranka zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja predložil vse potrebne listine po tretjem odstavku 101. člena ZGO-1, vendar pa po oceni sodišča to še ne pomeni, da mora upravni organ izdati uporabno dovoljenje, saj je pri tem vezan tudi na določbo 96. člena ZGO-1. V postopku izdaje uporabnega dovoljenja se namreč kontrolira skladnost zgrajenega objekta s prostorskimi in drugimi pogoji; pri neskladnostih izvedbe z izdanim gradbenim dovoljenjem, ki ne zahtevajo uskladitve le-tega s predpisi, torej njegove spremembe, se skladnost kontrolira zato, da se odpravijo pomanjkljivosti (prva alinea 3. točke prvega odstavka 96. člena), pri neskladnostih, ki zahtevajo uskladitev gradbenega dovoljenja s predpisi ali ki zaradi nezanesljivosti zahtevajo odstranitev objekta, pa zato, da se ugotovi podlaga za zavrnitev zahteve (druga oziroma četrta alinea 3. točke prvega odstavka 96. člena). Kontrola tovrstne skladnosti ne predstavlja tehničnega pregleda iz 95. člena ZGO-1. Prvostopenjski upravni organ je torej bil v celoti upravičen opraviti ogled stanovanjske hiše, za katero se je zahtevalo izdajo uporabnega dovoljenja, najprej iz razloga, da se je ugotovilo, ali je gradnja bila končana (drugi odstavek 89. člena ZGO-1), kasneje zaradi odprave pomanjkljivosti in na koncu zaradi ugotovitve skladnosti z gradbenim dovoljenjem. Ne gre za kršitve pravil postopka, kot to želi prikazati tožeča stranka, češ da bi moral prvostopenjski organ odločati v skrajšanem ugotovitvenem postopku, ki ga določa 144. člen ZUP. Prvostopenjski organ je dolžan v postopku odločanja o zahtevi za izdajo uporabnega dovoljenja ravnati po 96. členu ZGO, kar je bilo v obravnavanem primeru tudi storjeno.

9. Sodišče se na podlagi ugotovitev v upravnem postopku, ki izhajajo iz podatkov v upravnih spisih, strinja, da gre v obravnavanem primeru za neskladno gradnjo in da so spremembe, ki so nastale med njo vplivale na spremembo z gradbenim dovoljenjem določenih lokacijskih in drugih pogojev. V objektu se namreč nahaja več stanovanj oziroma stanovanjskih enot (t.j. več kot ena), število stanovanjskih enot pa je lokacijski pogoj, določen z gradbenim dovoljenjem, in se nanaša na zmogljivost objekta. Kot pravilno pojasnjuje drugostopenjski organ, sama notranja razporeditev prostorov res še ne pomeni spremembe pogojev gradbenega dovoljenja, vendar v primeru, če drugačna razporeditev prostorov pomeni spremembo zmogljivosti objekta (večje število enot), ima to za posledico neskladnost z izdanim gradbenim dovoljenjem.

10. Tožbeni ugovori niso utemeljeni. V bistvu tožnik zatrjuje, da če je objekt glede lege in velikosti zgrajen v skladu z gradbenim dovoljenjem, ni pomembno kako je objekt dograjen in urejen v notranjosti. Vse spremembe, ki so nastale v notranjosti objekta so po mnenju tožeče stranke skladne s predpisi in z gradbenim dovoljenjem. Sodišče se s takimi ugovori ne more strinjati, saj ravno spremembe notranjosti objekta kažejo na to, da ne gre za enostanovanjsko hišo, torej ne gre za manj zahteven objekt, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje, to pa pomeni, da gre za neskladno gradnjo iz druge alineje 3. točke prvega odstavka 96. člena ZGO-1 in je zato prvostopenjski organ utemeljeno in zakonito zavrnil izdajo uporabnega dovoljenja.

11. Na podlagi zgoraj navedenega je sodišče ugotovilo, da je odločitev tožene stranke pravilna in na zakonu utemeljena, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, zato je tožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno (prvi odstavek 63. člena ZUS-1).