Jedro

V postopku vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini na podlagi pravnomočnega in izvršljivega sklepa o dedovanju je brezpredmetno in s tem neutemeljeno dedičevo vsebinsko nasprotovanje sklepu o dedovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

V zemljiški knjigi se izbriše zaznamba vložene pritožbe.

Obrazložitev

Na podlagi pravnomočnega sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Grosupljem, opr. št. D 207/97 z dne 16.12.1997 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 217/98 z dne 28.10.1998, je prvostopno sodišče po uradni dolžnosti s sklepom Dn.št. 3250/98 z dne 20.11.1998 pri 13/20 vložne št. 35 vknjižilo lastninsko pravico na ime J. Š. Ugovor J. Š. je nato prvostopno sodišče s sklepom Dn.št. 3458/98 z dne 13.4.1999 zavrnilo kot neutemeljen.

Zoper zadnji navedeni sklep se pritožuje udeleženka J. Š. in smiselno uveljavlja pritožbene razloge kršitve postopka, zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava. V pritožbi navaja, da je sicer res edina dedinja po pok. J. K., vendar se ne strinja z obema sklepoma prvostopnega sodišča, niti s sklepom o dedovanju, niti s sklepom višjega sodišča. Sklep o dedovanju ne more biti pravnomočen, saj sklep Višjega sodišča v Ljubljani nima pravnega pouka, gotovo pa to sodišče ni tako visok organ, da ga ne bi mogel nihče več nadzirati. Vsi sklepi so samovoljno napisani in ne morejo biti izvršljivi, zato jih je treba odpraviti. Po materi želi dedovati tudi premičnine, ne želi pa dedovati certifikata. Tudi tisto o 13/20 premoženja ne bo držalo, saj je treba vso kmetijo in vse ostalo premoženje prepisati istočasno. Zaplenjeni del kmetije je država vrnila drugim družinskim članom. Brez svoje volje ne želi nobenega knjiženja, vsi sklepi naj se uskladijo z njenimi zahtevami in zahtevami njene mame.

Pritožba ni utemeljena.

Sklep o dedovanju po pok. J. K., opr. št. D 207/97 z dne 16.12.1997, je postal pravnomočen z odločitvijo Višjega sodišča v Ljubljani, opr.

št. I Cp 217/98 z dne 28.10.1998, kajti proti sklepu višjega sodišča pritožba ni dovoljena. S sklepom o dedovanju je postala edina dedinja pritožnica J. Š., ki so ji bili vsi sklepu tudi vročeni. To pomeni, da je sklep o dedovanju pravnomočen in izvršljiv. Pravnomočnost sodne odločbe pomeni, da so sodišče in stranke vezani na vsebino odločbe in da o vprašanju, ki je rešeno s sodno odločbo, ni več mogoče razpravljati.

Zgoraj navedeno pomeni, da so vse pritožničine pritožbene trditve, ki nasprotujejo sklepu o dedovanju, brezpredmetne in s tem neutemeljene.

V tem postopku gre za izvršitev sklepa o dedovanju, in sicer mora zapuščinsko sodišče po 216. čl. Zakona o dedovanju (ZD) odrediti potrebne vpise v zemljiški knjigi. Skladno z drugim odst. 68. čl. Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) opravi sodišče po uradni dolžnosti postopek vknjižbe lastninske pravice na nepremičninah s strani zapustnika na dediča. Ker pritožnica po sklepu o dedovanju deduje 13/20, vl. št. 35, je prvostopno sodišče v tem obsegu tudi dovolilo vknjižbo lastninske pravice v korist pritožnice J. Š.. Gre torej za skladnost zemljiškoknjižnega sklepa s sklepom o dedovanju in tudi s stanjem v zemljiški knjigi. Upoštevaje navedeno se izkažejo prav vse trditve v pritožbi, ki se tičejo izpodbijanega sklepa, kot neutemeljene. Ker je pritožnica podedovala 13/20 sporne nepremičnine, se tudi vknjižba v zemljiški knjigi nanaša na tolikšen obseg nepremičnine, medtem pa ko premično premoženje, za katerega si prizadeva pritožnica, ne more biti predmet vpisa v zemljiški knjigi.

Zaključiti je torej, da so pritožbene trditve neutemeljene in da je izpodbijani sklep v dejanskem in materialnopravnem pogledu pravilen in ustrezno utemeljen. Ker prvostopno sodišče tudi ni storilo nobene kršitve postopka, ki se upošteva po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. tč. 95. čl. ZZK). Hkrati je pritožbeno sodišče v skladu z navedeno določbo odredilo, da se v zemljiški knjigi izbriše zaznamba vložene pritožbe.