Jedro

Sodišče prve stopnje je nezakonito postopalo, ko je na obravnavi dne 14.6.1994 - čeprav tožeči stranki vabilo nanjo ni bilo vročeno - izvedlo dokazni postopek. S tem pa je tožniku onemogočilo, da v dokaznem postopku sodeluje. To pomeni, da je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da se sama izjavi o drugih dokazih, s katerimi sodišče ugotavlja sporna dejstva. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da sodeluje v dokaznem postopku in se nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter glede tega poda tudi svoja pravna stališča. Temeljna jamstva poštenega postopka, ki se nanašajo tudi na zahtevo po enakem varstvu pravic strank v dokaznem postopku, so ustavno varovana z 22. členom ustave Republike Slovenije. Pravica stranke do spoštovanja načela kontradiktornosti v zvezi z izvedbo dokaznega postopka pa izhaja tudi iz ureditve v ZPP. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje tožnik ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Izrek

Reviziji se ugodi, sodba sodišča prve in druge stopnje se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z obravnavano sodbo zavrnilo zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna plačati izgubo na zaslužku v znesku 58.000,00 novih DIN z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.1988, v bodoče pa plačevati redno mesečno rento in povrniti stroške postopka. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ne obstoja odškodninska odgovornost tožene stranke za uveljavljani tožbeni zahtevek, saj ni podana vzročna zveza med posledicami poškodbe, za katero je odgovorno toženo podjetje in škodo, ki je nastala tožniku zaradi nove zaposlitve. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno in potrdilo prvostopno sodbo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje vlaga tožeča stranka pravočasno revizijo, s katero uveljavlja vse revizijske razloge iz 1., 2. in 3. točke 385. člena ZPP (zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 354. člena ZPP in iz prvega odstavka 354. člena tega zakona v postopku pred sodiščem druge stopnje ter zmotne uporabe materialnega prava). V reviziji poudarja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker ni odredilo skladno določilu 212. in 213. člena ZPP prekinitve postopka. Območje, kjer živi tožnik, je bilo zaradi vojne odrezano od sodišča, kar je imelo za posledico, da tožniku ni bilo omogočeno obravnavanje pred sodiščem. Zmotno uporabo materialnega prava pa vidi revident v dejstvu, da je tožena stranka v celoti odgovorna za posledice delovne nezgode, zato obstoji tudi njena odgovornost za plačilo odškodnine tožniku v obliki denarne rente. Tožnikove nove zaposlitve pri drugem delodajalcu ni pripisati njegovemu samovoljnemu ravnanju, pač pa dejstvu, da tudi dela na drugem ustreznem delovnem mestu iz zdravstvenih razlogov ni bil zmožen opravljati. Zato predlaga, naj revizijsko sodišče sodbi sodišč prve in druge stopnje spremeni, podrejeno pa naj ju razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V postopku po 390. členu ZPP je bila revizija vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija je utemeljena.

V okviru preizkusa po uradni dolžnosti (386. člen ZPP) je revizijsko sodišče ugotavljalo, ali bi bila morda v postopku pred nižjima sodiščema storjena bistvena kršitev določb ZPP iz 10. točke 2. odstavka 354. člena ZPP in pri tem ugotovilo, da nižji sodišči te absolutno bistvene kršitve nista zagrešili.

S tem, da sodišče prve stopnje ni odredilo prekinitve postopka, ni storilo bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Prekinitev postopka ureja ZPP v 212. in 213. členu. Po določbi 212. člena se postopek vedno na podlagi zakona prekine (obligatorno). Iz razlogov po 213. členu ZPP pa sodišče lahko po lastni presoji ali na predlog odredi prekinitev postopka (fakultativno). Razlogi za odreditev prekinitve, taksativno so našteti v 213. členu ZPP, torej ne učinkujejo po sili zakona, ampak ob njihovem nastopu sodišče prosto presoja ali bo začasno prenehalo s procesno aktivnostjo. Sodišče po 213. členu ZPP ni dolžno prenehati s procesno dejavnostjo in prekiniti postopka. Zato opustitev odreditve prekinitve postopka ni bilo ravnanje, ki bi samo po sebi imelo za posledico absolutno bistveno kršitev določb postopka po 7. točki 2. odstavka 354. člena ZPP. Predpostavka absolutne bistvene kršitve določb postopka iz omenjene določbe je namreč nezakonitost ravnanja sodišča. Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje nezakonito postopalo, ko je na obravnavi dne 14.6.1994 - čeprav tožeči stranki vabilo nanjo ni bilo vročeno - izvedlo dokazni postopek. S tem pa je tožniku onemogočilo, da v dokaznem postopku sodeluje. To pomeni, da je bila tožeči stranki odvzeta pravica, da se izjavi o dokaznih predlogih druge stranke, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da se sama izjavi o drugih dokazih, s katerimi sodišče ugotavlja sporna dejstva. Stranki mora biti zagotovljena pravica, da sodeluje v dokaznem postopku in se nato izjavi o rezultatih dokazovanja ter glede tega poda tudi svoja pravna stališča. Temeljna jamstva poštenega postopka, ki se nanašajo tudi na zahtevo po enakem varstvu pravic strank v dokaznem postopku, so ustavno varovana z 22. členom ustave Republike Slovenije. Pravica stranke do spoštovanja načela kontradiktornosti v zvezi z izvedbo dokaznega postopka pa izhaja tudi iz ureditve v ZPP. Zaradi nezakonitega postopanja sodišča prve stopnje tožnik ni imel možnosti obravnavanja pred sodiščem, zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP. Ker bi moralo sodišče druge stopnje po 2. odstavku 365. člena ZPP na omenjeno kršitev paziti po uradni dolžnosti, bi moralo pritožbi tožeče stranke ugoditi in sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti, čeprav tožnik uveljavljene bistvene kršitve določb pravdnega postopka ni oprl na ustrezno zakonsko določbo. Tako je tudi v sodbi sodišča druge stopnje podana kršitev določb pravdnega postopka iz 7. točke 2. odstavka 354. člena ZPP.

Zato je revizijsko sodišče reviziji ugodilo, obe sodbi razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, da po odpravi procesnih kršitev o stvari ponovno odloči (1. odstavek 394. člena ZPP).

Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi prvega odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije, Uradni list RS, št. 1/91-I, 45/I/94).