Jedro

Služnostna pravica nima absolutne narave, zaradi omejevanja lastninske pravice na služeči stvari pa jo je načeloma mogoče razlagati le s stališča njenega omejevanja. Določba drugega odstavka 58. člena ZTLR je namenjena prav za uporabo pri takšni situaciji.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožeča stranka je zahtevala ukinitev stvarne služnosti prehoda peš, s kolesi in z vsemi motornimi vozili, ki poteka po dveh njenih parcelah (št. 251 in 3351/5, k.o. ...) do dvorišča tožencev na parceli št. 3350/2 iste k.o. ... Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo, sodišče druge stopnje pa je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in v delu, ki se nanaša na toženca V. M. in M. M. tožbenemu zahtevku ugodilo.

Tožena stranka vlaga revizijo z navedbo revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP in predlaga razveljavitev sodb sodišč prve in druge stopnje in vrnitev zadeve v novo sojenje. Nadomestna pot, na katere izgradnjo se pri odločitvi o ukinitvi sporne služnostne poti sklicuje izpodbijana sodba, je bila narejena zato, ker je tožnik obstoječo služnostno pot zaprl tako, da je najprej nanjo nasul gramoz, nato pa jo je zazidal. V nasprotju z izvedenimi dokazi je trditev, da je tožena stranka nadomestno pot zgradila še pred opisanim tožnikovim ravnanjem. Uporaba novo zgrajene nadomestne poti za potrebe toženih strank ni bila nikoli mišljena, v njeno izgradnjo pa je bila tožena stranka prisiljena zaradi protipravnega ravnanja tožnika. Vse to je mogoče ugotoviti iz podatkov, ki se nahajajo v pravdi, ki jo je pred sodiščem prve stopnje zaradi motenja posesti tožena stranka sprožila proti tožniku.

Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožeči stranki, ki pa nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

V času pridobitve služnostne pravice toženci niso imeli drugega dostopa do svoje parcele št. 3350/2 k.o. ... kakor po služnostni poti, katere ukinitev tožeča stranka zahteva. Vendar pa so se razmere spremenile. Za potrebe gospodujočega zemljišča je bila zgrajena nova utrjena pot po zemljišču tožene stranke, po kateri je po dejanskih ugotovitvah, sprejetih v sodbah nižjih sodišč, mogoče brez težav priti do dvorišča, hiše in delavnice tožene stranke. Nastopila je situacija, ki jo predvideva določba drugega odstavka 58. člena Zakona o temeljnih lastninsko pravnih razmerjih (ZTLR - v skladu z določbo 268. člena Stvarnopravnega zakonika), po kateri lastnik služne stvari lahko zahteva, naj pravica stvarne služnosti preneha, če postane nepotrebna za uporabo gospodujoče stvari.

Sodišče prve stopnje je navedene okoliščine sicer upoštevalo, vendar pa se je postavilo na stališče, da je tožena stranka nadomestno pot zgradila zato, ker je tožeča stranka sporno služnostno pot zazidala. Po tem stališču nadomestna pot ni bila narejena zaradi odpadle potrebe za uporabo obstoječe služnostne poti, ampak v sili, zaradi protipravnega ravnanja tožeče stranke. Poleg tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je nadomestna pot makadamska, malo daljša, uporabljala pa naj bi se predvsem za potrebe avtomehanične delavnice toženih strank.

Sodišče druge stopnje v razlogih izpodbijane sodbe opisane razlage ni sprejelo. Meni, da je po pridobitvi služnostne pravice v korist gospodujočega zemljišča prišlo do spremenjenih okoliščin z vzpostavitvijo nove nadomestne poti, kar opravičuje utemeljenost tožbenega zahtevka na ukinitev obstoječe služnosti. Ta je zaradi izgradnje nadomestne poti postala gospodarsko nepotrebna.

Pravna razlaga, sprejeta v sodbi sodišča druge stopnje, je pravilna. Tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da ni odločilno, ali je bila nadomestna pot narejena pred zazidavo sporne služnostni poti, ali pa je bila narejena kasneje. Ne glede na omenjeno dilemo se je namreč izkazalo, da uporaba služnostne poti za potrebe gospodujočega zemljišča ni edina gospodarsko utemeljena možnost. Pokazalo se je, da ima tožena stranka na razpolago lastno zemljišče, po katerem brez posebnih težav povezuje svojo stanovanjsko hišo z dvoriščem in delavnico, z javnim cestnim omrežjem. Pot, ki jo je zgradila po svojem zemljišču, ni pomembno daljša od sporne služnostne poti, je primerno utrjena in jo je mogoče asfaltirati.

Služnostna pravica nima absolutne narave, zaradi omejevanja lastninske pravice na služeči stvari pa jo je načeloma mogoče razlagati le s stališča njenega omejevanja. Določba drugega odstavka 58. člena ZTLR je namenjena prav za uporabo pri takšni situaciji. Dejanske okoliščine v obravnavanem primeru vsebino tožbenega zahtevka pravzaprav opredeljujejo v smeri prestavitve služnostne pravice na že izgrajeno drugo enakovredno traso. Na ukinitev služnosti glaseči se tožbeni zahtevek torej vključuje tudi zahtevo na njeno prestavitev. V tem okviru je izpodbijana sodba dejanske okoliščine (ne glede na dejansko ugotovitev, da je bila nova pot vzpostavljena že pred motilnim dejanjem tožeče stranke) pravno pravilno presodila s spremembo sodbe sodišča prve stopnje in ugoditvijo tožbenemu zahtevku.

Revizija je sicer vložena z navedbo vseh revizijskih razlogov iz določbe 370. člena ZPP, vendar pa je obrazložila le revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava. Katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi bile v dosedanjem postopku zagrešene, revizija ni povedala. Ob ugotovljeni pravilni uporabi materialnega prava je zato revizijsko sodišče v skladu z določbo 378. člena ZPP odločilo z zavrnitvijo revizije.