Jedro

Sodišče prve stopnje svoje zmotne odločitve o stroških postopka ne more popraviti samo s sklepom o popravi sodbe, prav tako pa tudi ne z dopolnilno sodbo. Sklep o popravi sodbe se po določbi 328. člena ZPP lahko izda le, če gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Te napake lahko sodišče popravi kadarkoli. Dopolnilno sodbo pa lahko sodišče skladno s 325. členom ZPP izda le v primeru, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka, če stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, da se sodba dopolni.

Glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela, so bili stroški sestave pritožbe potrebni stroški, skladno s 155. členom ZPP in Odvetniško tarifo.

Izrek

Pritožbi zoper sklep o popravi sodbe opr. št. Pd 55/2013 z dne 23. 12. 2013 se ugodi in se sklep razveljavi.

Pritožbi zoper sodbo se ugodi in se sodba v točki II izreka spremeni tako, da se znesek stroškov zviša na 851,67 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva poteka paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik zahteval, da mu tožena stranka iz naslova premalo izplačanega regresa za letni dopust obračuna zneske: za leto 2004 1.000,00 EUR, za leta 2005, 2006 in 2007 pa znesek 1.050,00 EUR za vsako, od teh zneskov odvede predpisani davek in tožniku izplača neto zneske z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo za zneska za leti 2004 in 2005 od 29. 7. 2005, za leto 2006 od 5. 5. 2006 in za zneske za leto 2007 od 4. 5. 2007 dalje do plačila v roku 8 dni (točka I. izreka). Tožniku pa je naložilo, da toženi stranki plača pravdne stroške v znesku 641,67 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od tako določene zapadlosti dalje (točka II izreka), s sklepom z dne 23. 12. 2013 pa je navedeno sodbo popravilo v točki II izreka tako, da je znesek 641,67 EUR nadomestilo z zneskom 851,67 EUR.

Zoper II. točko izreka sodbe z dne 6. 12. 2013 in zoper sklep o popravi sodbe z dne 23. 12. 2013 se pravočasno pritožuje tožena stranka.

Sodbo v odločitvi o stroških postopka izpodbija iz razlogov zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter pritožbenemu sodišču predlaga, da njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo v tem delu spremeni tako, da odloči, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v znesku 851,67 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje. Navaja, da iz obrazložitve sodbe ne izhaja, da je sodišče pri odločanju in priznavanju stroškov tožene stranke upoštevalo in odločalo tudi o priglašenih stroških za sestavo pritožbe, čeprav ji je stroške sodne takse za pritožbo priznalo. Ker je bila tožba potrebna, bi ji moralo sodišče priznati tudi stroške za sestavo pritožbe skupaj z DDV v znesku 210,00 EUR.

S pritožbo zoper sklep o popravi sodbe pa sklep izpodbija iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in navaja, da bi sodišče prve stopnje moralo skladno z določbo 325. člena ZPP izdati dopolnilno sodbo in ne sklep o popravi sodbe, saj o stroških v zvezi z vloženo pritožbo sodišče sploh še ni odločalo in tako v konkretnem primeru ne gre za popravo napake.

Pritožbi sta utemeljeni.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep in izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti na podlagi 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, saj jih pritožba le pavšalno omenja, da pa je napačno uporabilo materialno pravo, kar bo pojasnjeno v nadaljevanju.

Sodišče prve stopnje je po izdaji sodbe z dne 6. 12. 2013 ugotovilo, da ni odločilo o vseh priglašenih pritožbenih stroških tožene stranke. Štelo je, da gre za pisno pomoto in izdalo sklep o popravi sodbe. Takšna odločitev je materialnopravno napačna. Sodišče prve stopnje svoje zmotne odločitve o stroških postopka ne more popraviti samo niti s sklepom o popravi sodbe, prav tako pa tudi ne z dopolnilno sodbo. Sklep o popravi sodbe se po določbi 328. člena ZPP lahko izda le, če gre za napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom. Te napake lahko sodišče popravi kadarkoli. Dopolnilno sodbo pa lahko sodišče skladno s 325. členom ZPP izda le v primeru, če ni odločilo o vseh zahtevkih, o katerih bi moralo odločiti s sodbo ali ni odločilo o delu zahtevka in mu stranka v petnajstih dneh od prejema sodbe predlaga, da se sodba dopolni. Ker je bilo torej o stroških postopka odločeno, tudi pritožbe tožene stranke ni mogoče šteti kot predlog za izdajo dopolnilnega sklepa.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o stroških postopka utemeljene. Sodišče prve stopnje bi moralo kot potrebne stroške postopka upoštevati tudi pritožbene stroške tožene stranke. Glede na to, da je tožena stranka s pritožbo uspela, so bili stroški sestave pritožbe v višini 375 točk in 22 % DDV, kar je ob vrednosti točke 0,459 EUR 210,00 EUR, potrebni stroški, skladno s 155. členom ZPP in Odvetniško tarifo (Ur. l. RS, št. 67/2003 in naslednji).

Ker sta pritožbi tožene stranke utemeljeni, jima je pritožbeno sodišče ugodilo in izpodbijani sklep o popravi sodbe z dne 23. 12. 2013 razveljavilo, sodbo sodišča prve stopnje pa v izpodbijanem delu (odločitev o stroških postopka v II. točki izreka) spremenilo kot izhaja iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP).