Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno, jasno in prepričljivo obrazložilo, da je dolžnik z zadostno stopnjo prepričljivosti dokazal, da je šlo pri zakoniti zastopnici dolžnika za zelo hudo in resno ter nepričakovano, nenadno bolezensko stanje, ki ji pred iztekom bolniškega staleža ni omogočilo normalno spremljanje in opravljanje službenih zadev, zato je vrnitev v prejšnje stanje za plačilo sodne takse (ki jo je dolžnik plačal že pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje) utemeljeno. Iz predloženih dokazov izhaja, da je zakonita zastopnica imela v predmetnem obdobju resen zdravstveni zaplet. Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za ugovor namreč niso bile težave v notranjem razmerju in medsebojni komunikaciji med pooblaščencem in dolžnikom, temveč nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice dolžnika, ki v tem primeru predstavlja upravičen razlog za zamudo in s tem utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pavšalne pritožbene navedbe glede predhodno odprtih več sodnih postopkov med strankama in da bi zato dolžnik po vložitvi ugovora moral pričakovati plačilni nalog za ugovor, so za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantne, zato se višje sodišče do njih niti ne opredeljuje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep v izpodbijanem delu potrdi.

II. Stranki krijeta vsaka svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugodilo predlogu dolžnika za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo, sklep opr. št. VL 97208/2019 z dne 5. 12. 2019 razveljavilo (I. točka izreka), dolžniku naložilo povrniti upniku stroške v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje (II. točka izreka), sklep o izvršbi opr. št. VL 97208/2019 z dne 22. 10. 2019 razveljavilo in odločilo, da bo o zahtevku in stroških sodišče odločalo v pravdnem postopku pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani (III. točka izreka).

2. Zoper 1. in 3. točko sklepa se pravočasno po svojem pooblaščencu pritožuje upnik iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da predlog za vrnitev v prejšnje stanje ni dopusten v primeru neplačila sodne takse, zato bi moralo sodišče predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrniti. Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) v 36. členu izrecno jasno določa, da je vrnitev v prejšnje stanje dovoljena v izvršilnem postopku samo, če je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Zato v izvršilnem postopku uporaba instituta vrnitev v prejšnje stanje na podlagi Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ v primeru neplačila sodne takse ni uporabna. Dolžnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika ni predlagal, niti ni predložil zdravstvene dokumentacije ali predlagal angažiranje izvedenca, zato je šele v ponovljenem postopku prepozno predlagal izvedbo dokazov z zaslišanjem zakonite zastopnice dolžnika in bi moralo sodišče tak predlog zavrniti. Zato je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in kršilo določbe postopka po 8. točki 2. odst. 339. člena ZPP. Prav tako je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje in zaključilo, da je dolžniku pravočasno plačilo sodne takse onemogočila nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice. Pričanje zakonite zastopnice dolžnika je v določenih delih celo v nasprotju s predloženimi listinami, katerih ni kritično presodilo, prav tako ni angažiralo izvedenca medicinske stroške, ki bi s svojim strokovnim znanjem lahko odgovoril na strokovna vprašanja glede zatrjevane nenadne in nepredvidljive bolezni, za katero sodišče samo ni strokovno usposobljeno. Prav tako obstaja neskladje med zaslišanjem priče zakonite zastopnice dolžnika in zdravniškim izvidom z dne 17. 11. 2019. Prav tako zakonita zastopnica dolžnika ni bila hospitalizirana ampak še isti dan po operativnem posegu odpuščena v domačo oskrbo. Navaja tudi, da je bil plačilni nalog vročen pooblaščencu dolžnika, zato gre za notranje razmerje med pooblaščencem in dolžnikom in če bi bilo ustrezno poskrbljeno za njuno komunikacijo, do slednjega ne bi prišlo. Njuno notranje razmerje pa ne more predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Poleg tega pa je med strankam odprtih več postopkov in predmetna zadeva ne predstavlja prvega primera, zato je dolžnik že iz predhodnih postopkov seznanjen, da v primeru vložitve njegovega ugovora sledi plačilni nalog za plačilo sodne takse, ki ga je vsekakor moral pričakovati. Zato je njegova opustitev dolžne skrbnosti neutemeljena. Priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor dolžniku. Dolžnik v odgovoru na pritožbo predlaga, da sodišče pritožbo kot neutemeljeno v celoti zavrne in naloži upniku plačilo dolžnikove pritožbene stroške skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da je zmotno pritožbeno stališče upnika, da v izvršilnem postopku ni možna vrnitev v prejšnje stanje zaradi neplačila sodne takse. Glede na obstoječo sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije opr. št. I Up 152/2014 z dne 5. 2. 2015 je plačilo sodne takse javnopravna materialna obveznost do države in gre s tega vidika rok za plačilo sodne takse za materialni rok, ker pa je v sodnih postopkih rok za plačilo sodne takse rok za izpolnitev procesne predpostavke, je po naravi procesni rok, zato vrnitev v prejšnje stanje zaradi zamude roka za plačilo sodne takse za ugovor zoper sklep o izvršbi ni izključena. Kot neutemeljene prereka tudi pritožbene navedbe, da so dokazni predlog podani v ponovljenem postopku prepozni in da jih sodišče ne bi smelo upoštevati. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da lahko stranka predlaga nova dejstva in predlaga nove dokaze vse do prvega naroka za obravnavo predolga za vrnitev v prejšnje stanje in ne nujno ob vložitvi predloga za vrnitev v prejšnje stanje. Dolžnik je v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje jasno navedel razloge za vrnitev v prejšnje stanje in jih do naroka za vrnitev v prejšnje stanje, ki je bil izveden šele v ponovljenem postopku jasno navedel in pravočasno predložil dokaze pred opravljenim narokom. Prav tako so neutemeljene pritožbene navedbe, da bi moralo sodišče angažirati sodnega izvedenca za strokovno oceno nenadne in nepredvidljive bolezni zakonite zastopnice dolžnika. Pojasnjuje, da pri presoji nenadnosti in nepredvidljivosti bolezni ter učinkov zdravil ne gre za strokovna vprašanja ampak za vprašanja subjektivne zaznave in občutenja bolezni ter zdravljenja s strani zakonite zastopnice dolžnika, zato je v skladu z načelom proste presoje dokazov sodišče na podlagi zaslišanja zakonite zastopnice ocenilo prepričljivost in verodostojnost izpovedbe ter njeno skladnost z drugimi dokazi iz spisa, predvsem zdravniškimi izvidi, ki jih je izdelal zdravnik kot strokovnjak na področju medicine in dajejo odgovore na vsa relevanta strokovna vprašanja. Zato ni bilo potrebe po dodatnem preverjanju zdravstvenega stanja zakonite zastopnice dolžnika še s postavitvijo izvedenca medicinske stroke. Kot neutemeljene prereka tudi pritožbene navedbe glede zmotne ugotovitve dejanskega stanja glede bolečin, zdravstvenega stanja zakonite zastopnice dolžnika in nemožnostjo pregledovanja elektronske pošte. Kot neutemeljene prereka tudi navedbe, da težave v komunikaciji med stranko in njenim pooblaščencem niso upravičen razlog za zamudo. Dolžnik pojasnjuje, da razlog za zamudo niso bile težave v medsebojni komunikaciji med pooblaščencem in dolžnikom temveč nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice dolžnika, ki skladno s stališči sodno prakso predstavlja upravičen razlog za zamudo in s tem utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Priglaša pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po določbi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ.

6. Ustaljeno stališče novejše sodne prakse je, da je vrnitev v prejšnje stanje dopustna tudi pri zamudi roka za plačilo sodne takse za ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine.1 ZIZ v 36. členu določa, da je v izvršilnem postopku vrnitev v prejšnje stanje dovoljena samo v primerih, ko je zamujen rok za pritožbo ali ugovor. Pri vrnitvi v prejšnje stanje gre za procesnopravni institut, ki omogoča, da se odpravijo posledice zamude in da se postopek vrne v stanje pred zamudo. Sodišče na predlog stranke dovoli opravo zamujenega dejanja, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka (glej 116. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

7. Sodišče prve stopnje je v skladu z drugim odstavkom 120. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ opravilo narok na katerem je zaslišalo zakonito zastopnico dolžnika A. A., prebralo zdravniška potrdila in zdravniške izvide zasebne klinike B. d. o. o. ter zgodovinski izpis iz sodnega/poslovnega registra in izkaz poslovnega izida za dolžnika za leto 2019. Dokaz z zaslišanjem doc. dr. C. C. ter s postavitvijo sodnega izvedenca medicinske stroke je kot nepotrebno zavrnilo, ker je ocenilo, da je v okviru trditvenega in dokaznega bremena dovolj razjasnjeno, da je dolžnik z zadostno stopnjo prepričljivosti dokazal, da se zakonita zastopnica dolžnika iz upravičenih, nenadnih in nepredvidljivih razlogov zaradi nepričakovanega zelo hudega in resnega bolezenskega stanja ni mogla seznaniti s plačilnim nalogom in posledično zamudila rok za plačilo sodne takse za ugovor. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja zakonite zastopnice dolžnice in na podlagi predložene zdravstvene dokumentacije odločilo, da dolžniku za zamudo plačila sodne takse ni mogoče očitati krivde, zato je predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ugodilo in na podlagi drugega odst. 116. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ sklep z dne 5. 12. 2019, s katerim je njegov ugovor zoper sklep o izvršbi zaradi neplačila sodne takse štelo za umaknjen, razveljavilo, s tem pa postopek vrnilo v stanje, v katerem je bilo pred zamudo.

8. Ni utemeljena pritožbena navedba, da je dolžnik šele v ponovljenem postopku in zato prepozno predlagal zaslišanje zakonite zastopnice dolžnika. Kot je višje sodišče opozorilo že v prvem sojenju, je dolžnik že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje predložil zdravniško potrdilo (priloga k red. št. 11 sodnega spisa). Ker je upnik v odgovoru prerekal utemeljenost predloga, je dolžnik v ponovljenem postopku lahko svoje trditve dopolnil in predlagal nove, dodatne dokaze. Te je sodišče prve stopnje na naroku tudi izvedlo. Že sodišče prve stopnje je pravilno opozorilo, da 117. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne določa dokazne prekluzije že v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče prve stopnje torej v tem delu ni storilo relativno bistvene kršitve določb postopka.

9. Po presoji višjega sodišča so neutemeljene pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je dolžniku pravočasno plačilo sodne takse onemogočila nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice, ker je bilo pričanje zakonite zastopnice dolžnika v določenih delih celo v nasprotju s predloženimi listinami, katerih ni kritično presodilo, prav tako sodišče prve stopnje ni angažiralo izvedenca medicinske stroške, ki bi s svojim strokovnim znanjem lahko odgovoril na strokovna vprašanja glede zatrjevane nenadne in nepredvidljive bolezni, za katero sodišče samo ni strokovno usposobljeno, ter da obstaja neskladje med zaslišanjem priče zakonite zastopnice dolžnika in zdravniškim izvidom z dne 17. 11. 2019 in da zakonita zastopnica dolžnika ni bila hospitalizirana in še isti dan po posegu odpuščena v domačo oskrbo. Sodišče prve stopnje je pravilno, jasno in prepričljivo obrazložilo, da je dolžnik z zadostno stopnjo prepričljivosti dokazal, da je šlo pri zakoniti zastopnici dolžnika za zelo hudo in resno ter nepričakovano, nenadno bolezensko stanje, ki ji pred iztekom bolniškega staleža ni omogočilo normalno spremljanje in opravljanje službenih zadev, zato je vrnitev v prejšnje stanje za plačilo sodne takse (ki jo je dolžnik plačal že pred vložitvijo predloga za vrnitev v prejšnje stanje) utemeljeno. Iz predloženih dokazov izhaja, da je zakonita zastopnica imela v predmetnem obdobju resen zdravstveni zaplet. 17. 11. 2019 je ob bolečinah imela zdravstveni pregled, ki je pokazal sum intersfikternega abscesa. Prehodno je bila zdravljena z protibolečinskimi tabletami, takoj drugi dan pa je bil opravljen kirurški poseg. Drži, da je bila isti dan odpuščena, vendar ni mogoče spregledati, da je bilo zdravljenje zaključeno 28. 11. 2019, kar je dolžnik dokazal z zdravniškim potrdilom doc. dr. C. C. z dne 28. 11. 2019 in iz katerega izhaja, da je bolniška odsotnost trajala od 17. 11. 2019 do 28. 11. 2019. 10. Ob vseh predloženih zdravniških potrdilih in zaslišanju zakonite zastopnice je bilo dejansko stanje že zadosti razčiščeno, upoštevajoč tudi, da gre za vrnitev v prejšnje stanje. Sodišče pravilno ni izvedlo s strani upnika predlaganega dokaza z izvedencem medicinske stroke. Sodišče na strankine dokazne predloge ni vezano v smislu, da jih je dolžno izvesti. O tem, kateri dokazi naj se izvedejo za ugotovitev odločilnih dejstev, odloča sodišče (drugi odstavek 213. člena ZPP). Iz zgoraj povedanega tudi izhaja, da ni podan pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

11. Niso utemeljene pritožbene navedbe, da gre za notranje razmerje med pooblaščencem in dolžnikom, katero ne more predstavljati opravičljivega razloga za vrnitev v prejšnje stanje. Razlog za zamudo pri plačilu sodne takse za ugovor namreč niso bile težave v notranjem razmerju in medsebojni komunikaciji med pooblaščencem in dolžnikom, temveč nenadna in nepredvidljiva bolezen zakonite zastopnice dolžnika, ki v tem primeru predstavlja upravičen razlog za zamudo in s tem utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Pavšalne pritožbene navedbe glede predhodno odprtih več sodnih postopkov med strankama in da bi zato dolžnik po vložitvi ugovora moral pričakovati plačilni nalog za ugovor, so za presojo izpodbijanega sklepa nerelevantne, zato se višje sodišče do njih niti ne opredeljuje.

12. Odločitev o ugovoru zoper sklep o izvršbi je višje sodišče ob odsotnosti konkretnih pritožbenih razlogov preverilo v obsegu, kot je to dolžno storiti po uradni dolžnosti. Odločitev sodišča prve stopnje je tudi v tem delu pravilna.

13. Glede na navedeno in ker tudi ni našlo kršitev, na katere po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pazi po uradni dolžnosti, je višje sodišče upnikovo neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

14. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam krije svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo, ker so bili nepotrebni. V odgovoru na pritožbo namreč ni navedel ničesar, kar bi prispevalo k razjasnitvi obravnavane zadeve, oziroma k odločitvi pritožbenega sodišča (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 155. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Sklep VSL I Ip 502/2019 z dne 9. 5. 2019.