Jedro

Iz kratke in skope skupne obrazložitve je mogoče zgolj razbrati, da je komisija pri dveh merilih in enem podmerilu zaznala pomanjkljivosti, ne pa tudi razlogov za te pomanjkljivosti oziroma primerjave z drugimi projekti, pri nekaterih(pod)merilih pa izguba točk sploh ni pojasnjena, skupna obrazložitev ne daje dovolj jasnih in logičnih razlogov, da bi sodišče lahko presodilo odločitev toženke.

Izrek

I.Tožbi se ugodi in se odločba Ministrstva za kulturo št. 6150-74/202174 z dne 5. 5. 2021 odpravi in se zadeva vrne organu v ponoven postopek.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške upravnega spora v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1.Ministrstvo za kulturo (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijano odločbo v zadevi "Redni letni javni projektni razpis za sofinanciranje programskih vsebin medijev v letu 2021" odločilo, da se projekt tožeče stranke z naslovom "... (I)" ne sprejme v sofinanciranje. Posebni stroški v postopku niso nastali.

2.Iz obrazložitve odločbe izhaja, da je namen javnega razpisa podpora medijem pri ustvarjanju in razširjanju programskih vsebin, ki so v skladu s 4. členom Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed) pomembne za uresničevanje javnega interesa na področju medijev. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje ustvarjanja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih programov, televizijskih programov in elektronskih publikacij. Javni razpis je sestavljen iz področij A in B, tožnik je sodeloval na področju A, ki je področje sofinanciranja programskih vsebin tiskanih medijev, radijskih in televizijskih programov ter elektronskih publikacij. Pri izbiri projekta je toženka upoštevala razpisna merila iz 8. točke javnega razpisa in v sofinanciranje so bili sprejeti projekti z najmanj polovico vseh možnih točk, pri čemer so bili izmed teh, glede na višino razpoložljivih sredstev, sprejeti le tisti z višjim številom točk. V obrazložitvi so še povzeta merila za ocenjevanje, ki so naslednja: kakovost, izvirnost, komunikativnost in aktualnost avtorske obravnave (44 točk); pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika (20 točk); pomen za ohranjanje slovenske nacionalne in kulturne identitete (15 točk); pomen izvedbe v projektu predlaganih programskih vsebin za raznolik razvoj slovenske medijske krajine (10 točk); zagotavljanje večjega zaposlovanja ali sklepanje pogodbenih razmerij za poslovanje novinarjev oziroma programskih delavcev, ki medij ustvarjajo (6 točk); pomen za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti (3 točke) in zagotavljanje rednega in objektivnega ter uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov, zlasti politične pozicije in opozicije (2 točki). Po posameznem članu strokovne komisije je možnih 100 točk, torej skupaj 500 točk.

3.V nadaljevanju obrazložitve toženka navaja število točk pri posameznem merilu, kot so bile podeljene s strani članov komisije in skupno število točk, ki znaša 324. Točke pri merilih 4 in 5 so člani komisije podelili avtomatično, ostala merila pa so, z upoštevanjem navodil prijaviteljem, ocenili individualno. Podana je tudi kratka skupna ocena, in sicer: da projekt vsebuje osvetlitev enega ključnih projektov tranzicijskega obdobja, to je olastninjenja družbenega premoženja; da ustvarjalci izkazujejo izkušnje, na podlagi katerih si lahko obetamo visoko kakovost; da je aktualnost prisotna prek relevantnosti izbrane tematike, pri čemer ne bo šlo za aktualnost na vsakodnevni ravni; da je pri projektu prepoznana visoka stopnja izvirnosti; da sta pomen za kulturo in pomen za slovensko identiteto posredna in minimalna; da projekt lahko pomembno prispeva k objektivni obveščenosti in da uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč ni razvidno. Ker je spodnja meja doseženega števila točk, pri katerih je projekte na področju A še bilo možno financirati, 345 točk od 500 možnih, projekt ni bil sprejet v sofinanciranje.

4.Tožnik odločbo izpodbija s tožbo v upravnem sporu, in sicer zaradi bistvenih kršitev postopka in napačne uporabe materialnega prava. Uveljavlja kršitev prvega odstavka 214. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj meni, da obrazložitev ni ustrezna. Meni, da toženka ni ustrezno navedla razlogov, zaradi katerih ni bilo ugodeno zahtevku tožeče stranke, saj ni za vsako razpisno merilo posebej obrazložila števila dodeljenih točk, zato odločbe ni mogoče preizkusiti. Toženka je podala zgolj skupno obrazložitev, pri čemer je tudi ta izjemno skopa, ni konkretna in ne naslavlja vseh kriterijev razpisa. Merila so bila v razpisu kompleksno sestavljena, znotraj enega merila se ocenjuje več lastnosti hkrati, prvo merilo je imelo več podmeril in za vsako je možnih 11 točk, torej bi takšno moralo biti tudi ocenjevanje in obrazložitev komisije. Zgolj na podlagi take obrazložitve bi toženka, ki je sprejela končno odločitev, v svojem postopku sploh lahko presodila, ali je ocena strokovne komisije logična, obrazložena in preverljiva. Tožnik pri nekaterih merilih ni prejel vseh točk, pri tem pa ni nobene obrazložitve glede ugotovljenih pomanjkljivosti. Kriterij komunikativnosti v odločbi sploh ni naslovljen, čeprav je tam tožnik prejel le 41 od možnih 55 točk. Pri podmerilu aktualnosti v razpisu ni bilo nikjer zahtevano, da morajo biti prijavljene vsebine aktualne na vsakodnevni ravni, pri čemer tudi ni jasno, kaj toženka pojmuje kot aktualnost na vsakodnevni ravni. Ni mogoče preveriti, ali so bili prijavitelji obravnavani po enakih kriterijih. Pri kriterijih pomena projekta za razvoj slovenske kulture in jezika ter pri pomenu za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti ni navedenega nobenega razloga za manjše število točk. Pri sedmem kriteriju je v obrazložitvi navedeno le, da kriterij ni razviden. Zato tožnik sodišču predlaga odpravo odločbe in povrnitev stroškov postopka.

5.V odgovoru na tožbo toženka prereka tožbene navedbe in zatrjuje, da je iz obrazložitve jasno razvidno število točk po posameznih merilih ter tudi skupna strokovna ocena projekta ter utemeljitev glede omejenosti finančnih sredstev. Takšna obrazložitev odločbe, iz katere je torej jasno razvidna povezava med ocenjevalnimi merili in kriteriji razpisa ter razlogi za zavrnitev projekta, zadosti zahtevam iz prvega odstavka 214. člena ZUP in jo je tudi možno preizkusiti. V upravnem sporu se presoja zakonitost in pravilnost upravnih aktov, ne pa tudi pravilnost strokovne ocene projekta, saj je ta presoja pridržana strokovni komisiji, kar izhaja iz sodbe tukajšnjega sodišča, na katero se sklicuje tudi tožnica (I U 853/2017-22 z dne 27. 3. 2018).

6.Tožba je utemeljena.

7.Temeljni tožbeni očitek je, da je izpodbijana odločba pomanjkljivo obrazložena oziroma v nekaterih delih povsem neobrazložena, saj so pri posameznih merilih in podmerilih navedene zgolj točke članov strokovne komisije brez dodatne obrazložitve in je tudi skupna obrazložitev kratka in skopa ter ne zajema vseh meril. Tožnik opozarja, da toženka ni pojasnila razlogov za izgubo točk pri posameznih (pod)merilih, npr. pri podmerilu komunikativnost, merilu - pomen projekta za razvoj slovenske kulture in jezika ter merilu - pomen projekta za uresničevanje pravice do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti. Pri podmerilu aktualnost tožnik meni, da razpis ni zahteval aktualnosti na vsakodnevni ravni, pri čemer ta pojem tudi ni pojasnjen. Glede na takšno obrazložitev tožnik meni, da ni mogoče ugotoviti, ali so bili projekti oziroma prijavitelji enakovredno obravnavani. Toženka meni drugače, in sicer, da je iz skupne obrazložitve, četudi ta ni zapisana pri posameznih merilih, jasno razvidna povezava med ocenjevalnimi merili in kriteriji razpisa ter razlogi za zavrnitev projekta, zato obrazložitev zadosti zahtevam iz prvega odstavka 214. člena ZUP in jo je tudi možno preizkusiti. Bistvo spora torej je, ali obrazložitev v izpodbijani odločbi ustreza standardu, ki ga določa 214. člen ZUP, in ali jo je mogoče preizkusiti.

8.Iz razlogov v nadaljevanju, sodišče v tem sporu daje prav tožniku. Obrazložitev obsega približno 5 strani, pri čemer vse do predzadnje strani obrazložitve toženka zgolj povzema določila iz javnega razpisa, dodatno k temu zgolj pojasni obseg razpoložljivih sredstev za vsako področje ter spodnje število točk, potrebnih za sofinanciranje projektov. Vsekakor obrazložitev ne vsebuje pojasnil za izgubo točk pri posameznih merilih in podmerilih, torej obrazložitve ocene vsakega od teh (pod)meril na način, da bi v okviru vsakega (pod) merila navedene pomanjkljivosti tožnikovega projekta samega zase kot tudi v primerjavi z bolje ocenjenimi projekti. Toženka trdi, da je to zajeto v skupni oceni, sodišče pa ugotavlja, da se iz skupne ocene razbere zgolj to, da so bile pomanjkljivosti ugotovljene pri podmerilu aktualnost (ki je sicer podana, a ne na dnevni ravni), pri pomenu projekta za slovensko kulturo in jezik (2. merilo), pomenu za ohranjanje slovenske kulturne identitete (3. merilo) ter pri zagotavljanju uravnoteženega predstavljanja političnega delovanja in stališč (7. merilo), ne pa tudi razlogi za te pomanjkljivosti in v čem so ključne razlike tožnikovega projekta z bolje ocenjenimi projekti. Tudi v tej skupni oceni pa ni z ničemer pojasnjena izguba točk pri podmerilu komunikativnost, čeprav je tožnik, kot tudi sam opozarja, pri tem podmerilu izgubil znatno število točk. Dodatno k temu sodišče ugotavlja, da obrazložitev z ničemer ne pojasni izgube točk pri tistih merilih in podmerilih, kjer je pri posameznem prišlo do manjše izgube točk, a v seštevku vendarle upoštevne izgube (npr. pri podmerilu izvirnost ter pri 6. in 7. merilu).

9.Kot pravilno navaja toženka, je naslovno sodišče že večkrat zavzelo stališče, da se v zadevah dodelitve javnih sredstev sodišče ne more spuščati v strokovne vidike presoje oziroma ocenjevanja prijav na javni razpis, zato je njegova presoja zadržana in se omejuje na vprašanje, ali je obrazložitev izpodbijanega akta razumna, kar med drugim pomeni, da so navedeni jasni in logični razlogi za odločitev. Tudi v tem upravnem sporu se sodišče v ničemer ni spuščalo v samo strokovno oceno komisije in toženke, prav tako ne v odločitev, ali se obrazložitev poda pri posameznih (pod)merilih ali kot skupna obrazložitev. Zahteva po jasni in logični obrazložitvi ocene ne preprečuje "celostne" obrazložitve, kot je v obravnavani zadevi, vendar pa morajo tudi iz take obrazložitve razlogi za odločitev izhajati dovolj (oziroma nič manj) jasno, da je odločitev mogoče preizkusiti.

10.Ker pa je iz, tudi po presoji sodišča, kratke in skope skupne obrazložitve, mogoče zgolj razbrati, da je komisija pri dveh merilih in enem podmerilu zaznala pomanjkljivosti, ne pa tudi razlogov za te pomanjkljivosti oziroma primerjave z drugimi projekti, pri nekaterih(pod)merilih pa izguba točk sploh ni pojasnjena, skupna obrazložitev ne daje dovolj jasnih in logičnih razlogov, da bi sodišče lahko presodilo odločitev toženke. Zato se sodišče strinja s tožnikom, da obrazložitev ne ustreza standardu obrazloženosti po 214. členu ZUP, posledično pa tudi, da izpodbijane odločbe ni bilo mogoče preizkusiti, kar po sedmi točki drugega odstavka 237. člena ZUP pomeni bistveno kršitev pravil upravnega postopka.

11.Iz navedenih razlogov je sodišče v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena ZUS-1 tožbi ugodilo tako, da je izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo v ponoven postopek. V ponovljenem postopku bo morala toženka ponovno oceniti tožnikov projekt, skladno z oceno sprejeti odločitev o sofinaciranju in svojo oceno obrazložiti na način, ki bo omogočal presojo razumnosti ocenjevanja posameznih (pod)kriterijev glede na zahteve razpisa in vsaj posredno tudi ustrezno primerjavo s prijavami ostalih prijaviteljev.

12.Ker je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega akta ter upravnih spisov očitno, da je treba tožbi ugoditi in upravni akt odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena tega zakona, pa v upravnem sporu ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom, je sodišče na podlagi pooblastila iz 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 o zadevi odločilo brez glavne obravnave.

13.Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnik po tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku po pravilniku o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Zadeva je bila rešena na seji, tožnika pa v postopku ni zastopal odvetnik, zato se mu priznajo stroški upravnega spora v višini 15,00 EUR (prvi odstavek tretjega člena navedenega Pravilnika). Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njegovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 290. člena Obligacijskega zakonika), plačana sodna taksa za postopek pa bo vrnjena po uradni dolžnosti (opomba 6.1.c Taksne tarife Zakona o sodnih taksah; ZST-1).

-------------------------------

1UPRS, I U 853/2017-22, z dne 27. 3. 2018, točka 12.

2UPRS, I U 664/2018-10 z dne 25. 2. 2020, UPRS I U 1571/2014 z dne 1. 9. 2015, UPRS I U 355/2018-26 z dne 22. 8. 2019.

Zveza

Zakon o medijih (2001) - ZMed - člen 4 Zakon o splošnem upravnem postopku (1999) - ZUP - člen 214

Pridruženi dokumenti

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.