Jedro

Na podlagi obrazložitve dokaznega predloga s postavitvijo izvedenca finančne stroke, po kateri naj izvedenec pregleda poslovanje toženca glede finančnih sredstev, ki sta jih toženi stranki prejemali preko obeh s.p.-jev, je stališče sodišča, da je bil dokaz predlagan v potrditev navedb o višini zahtevka, pravilno.

Obrazložitev

Revizija se zavrne.

OBRAZLOŽITEV:

1. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za plačilo 2.300.000 SIT z zahtevanimi zamudnimi obrestmi in za izročitev tovornega vozila zavrnilo. Odločilo je, da je tožnik dolžan tožencema povrniti njune stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožnik res od maja 2000 do jeseni 2001 delal sprva pri prvotožencu, kasneje pa pri drugotoženki, vendar pa ni dokazal obstoja ustnega dogovora o skupnem podvigu in delitvi dobička. Toženčevo stališče, da je tožnik pri njem delal in da sta se dogovorila, da bo plačan v procentu od dobička dobljenih in prodanih prevozov, je štelo za prepričljivejše. Oprlo se je na izpovedbe strank, na izpovedbe prič, ki nobena iz lastnega ni vedela povedati nič o ustnem dogovoru, ki ga je zatrjeval tožnik, na nesporno dejstvo, da je prvotoženec dejavnost avtoprevozništva opravljal že od leta 1994, na dejstvo, da se je najemna pogodba glasila le na prvotoženca in da je bil edino prvotoženec tudi leasingojemalec v zvezi s spornim vozilom.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo. Pritrdilo je stališču sodišča prve stopnje, da tožnik ni dokazal, da bi bil med njim in prvotožencem sklenjen dogovor, po katerem bi lahko od tožencev zahteval polovico ustvarjenega dobička in izročitev vozila.

3. Tožnik v reviziji uveljavlja razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. Trdi, da sodba sodišča druge stopnje nima razlogov o odločilnih dejstvih oziroma so ti razlogi nejasni. Glede na to, da je priča Z. B. povedal, da sta imela tožnik in prvotoženec skupno firmo in da mu je to znano, ker je bil njun poslovni partner in je sodeloval z obema, je stališče sodišča, da je priči navedena okoliščina znana iz pripovedovanja tožnika, v nasprotju z zapisnikom o izpovedbi. Ker je priča o obstoju skupne firme med tožnikom in prvotožencem vedela iz lastnega, je to dejstvo dokazano. O obstoju skupne firme sta iz pripovedovanja tožnika in prvotoženca, torej iz lastnega, vedeli tudi priči F. N. in S. P. Obstoj tega dejstva potrjujejo tudi izpovedbe prič E. P., S. P. in R. G. Dokazna ocena obeh sodišč je zmotna, drugostopenjsko sodišče pa je v zvezi s tem tudi kršilo določbe pravdnega postopka. Sodišče je neutemeljeno zavrnilo dokaz z izvedencem finančne stroke, ki ni bil predlagan le za dokazovanje višine zahtevka, marveč tudi za potrditev tožbenih navedb o njegovem temelju. Četudi bi bil tožnik le delavec pri prvotožencu, pa bi bil upravičen do dela uveljavljanega zahtevka iz naslova neizplačane plače. Tožnik predlaga, naj Vrhovno sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Sodišče je revizijo vročilo Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in tožencema, ki nanjo nista odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Z nestrinjanjem z dokazno težo, ki sta jo sodišči dali izpovedbam prič, zaslišanih v postopku, tožnik izpodbija ugotovljeno dejansko stanje, kar v reviziji ni dovoljeno (tretji odstavek 370. člena Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3 – v nadaljevanju ZPP).

7. Neutemeljeni so tudi očitki bistvenih kršitev določb postopka. Zatrjevano neskladje med zapisnikom o izpovedbi priče in ugotovitvijo v sodbi ni podano. Sledeč zapisniku o glavni obravnavi je priča Z. B. povedal: "Ko se mi predoči, za katero zadevo gre, povem, da sem poslovni partner in sem sodeloval tako s tožnikom kot 1. tožencem. Znano mi je, da sta imela skupno firmo. Na posebno vprašanje, ali mi je kaj znanega o najetju kredita v Avstriji, povem, da mi je poznano le to, kar mi je povedal tožnik. Iz lastnega o tej zadevi ne vem ničesar. …" Stališče sodišča, da je priči vse, kar je povedal v zadevi, znano le iz pripovedovanja tožnika, ima torej oporo v pričini izpovedbi. Tudi v zvezi z izpovedbama prič F. N. in S. P. je revizijski očitek procesne kršitve neutemeljen. Revizija namreč izpostavlja le del izpovedbe vsakega od njiju, sodišče pa je vsako od izpovedb ocenilo kot celoto (sedmi in zadnji odstavek na drugi strani drugostopenjske sodbe). Dejansko torej revident nasprotuje dokazni oceni izpovedb prič, s čimer pa, kot je bilo že zgoraj navedeno, v reviziji ne more uspeti.

8. Neutemeljen je tudi očitek procesne kršitve zaradi nepravilne zavrnitve dokaznega predloga za postavitev izvedenca finančne stroke. Sodišče druge stopnje je očitek v tej smeri zavrnilo z utemeljitvijo, da je bil ta dokaz predlagan z namenom ugotavljanja utemeljenosti zahtevka po višini in da glede na nedokazanost temelja zahtevka ni bil potreben. Tàko stališče ima oporo v podatkih spisa. Tožnik je namreč na naroku za glavno obravnavo v zvezi s spornim dokaznim predlogom navedel, naj izvedenec pregleda poslovanje toženca glede finančnih sredstev, ki sta jih toženi stranki prejemali preko obeh s.p.-jev. Na podlagi take obrazložitve dokaznega predloga je stališče sodišča, da je bil dokaz predlagan v potrditev navedb o višini zahtevka, pravilno. V prid temu stališču govorijo nenazadnje tudi tožnikove pritožbene navedbe. Ker morebitna utemeljenost zahtevka iz naslova neizplačane plače, kar tožnik še izpostavlja v reviziji, ni bila predmet obravnave v tej zadevi, postavitev izvedenca ni bila potrebna niti za dokazovanje teh dejstev.

9. Po ugotovitvi, da tožnik ni uspel dokazati obstoja dogovora med njim in prvotožencem o skupnem podvigu in delitvi ustvarjenega dobička, je odločitev sodišč o zavrnitvi zahtevka materialnopravno pravilna.

10. Ker revizijski razlogi niso podani, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP). Odločitev o reviziji vključuje zavrnitev predloga za povrnitev stroškov revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP).