Jedro

Sodišče prve stopnje je zmotno odločilo o stroških postopka, saj je toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so bili že priznani s pravnomočno sodbo oz. sklepom.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba v III. točki izreka (glede odločitve o stroških postopka) spremeni tako, da na novo glasi: „III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 990,41 EUR, vse v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“ Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti pritožbene stroške v višini 209,99 EUR v roku osem dni po prejemu sklepa, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 1.331,08 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 1. 5. 2000 dalje do plačila; da je tožena stranka dolžna tožeči stranki plačati znesek 398,03 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 21. 12. 2000 dalje do plačila; in da je dolžna tožeči stranki plačati stroške postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka sodbe). Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške postopka v višini 2.342,00 EUR, v primeru zamude pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila (III. točka izreka sodbe). Zaradi delnega umika tožbe v znesku 4.845,42 EUR je v tem delu ustavilo postopek (II. točka izreka sklepa).

Tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper odločitev o stroških postopka (III. točko izreka sodbe) zaradi zmotne uporabe materialnega prava, zmotne uporabe določil postopka in nepravilne ugotovitve dejanskega stanja. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo v izpodbijanem delu spremeni tako, da pritožbenemu zahtevku tožeče stranke v celoti ugodi, oziroma da sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno odmerilo višino stroškov predmetnega postopka, saj je neutemeljeno odmerilo in priznalo stroške tožene stranke, ki jih je tožena stranka priglasila in naslovno sodišče že odmerilo in priznalo s sodbo opr. št. I Pd 791/2002 z dne 25. 4. 2007. Toženi stranki so bili navedeni stroški postopka tako že odmerjeni in tudi povrnjeni, posledično pa je nezakonito in nelogično, da bi tožena stranka upravičena do vnovične povrnitve že odmerjenih in že poplačanih stroškov v predmetnem postopku. V predmetni sodbi opr. št. I Pd 1691/2008 je sodišče prve stopnje odločalo o uporabnini, stroških zavarovanja in popravil za osebni avtomobil ... v skupnem znesku 6.176,50 EUR ter kupnini za prevzem blaga, ki ga toženec ni vrnil in o avtoradiu, ki ga je kupil toženec, oba slednja zahtevka skupaj v višini 398,02 EUR. Sodišče prve stopnje je na prvem naroku za glavno obravnavo opr. št. I Pd 791/2002 z dne 15. 9. 2004 sklenilo, da ni pristojno v delu nasprotne tožbe, ki se nanaša na stroške v skupnem znesku 6.176,50 EUR in je dne 25. 4. 2007 izdalo sklep, s katerim je sklenilo, da glede navedenih zahtevkov ni pristojno. Tako ni mogoče šteti, da je bil prvi narok za glavno obravnavo v predmetni zadevi dne 15. 9. 2004, saj se na navedenem naroku ni niti obravnaval, temveč se je sodišče izreklo za nepristojno, posledično pa do obravnave glede tega predmeta niti ni prišlo. Prvi narok za glavno obravnavo v predmetni zadevi je mogoče šteti narok za glavno obravnavo opr. št. I Pd 1691/2008 z dne 18. 5. 2008, kjer se je prvič obravnaval predmet spora glede zahtevkov po uporabnini, stroškov zavarovanja in stroškov popravil za osebni avtomobil v skupnem znesku 6.176,50 EUR ter glede blaga in avtoradia v skupnem znesku 398,02 EUR. Tako nedvoumno tožena stranka ni upravičena do stroškov, ki izhajajo iz postopka opr. št. I Pd 791/2002. Naslovno sodišče pri odmeri stroškov prav tako ni ustrezno upoštevalo delnega umika zahtevka s strani tožeče stranke z dne 2. 6. 2011 ter tako toženi stranki za njeno četrto pripravljalno vlogo z dne 22. 6. 2011 priznalo 300 točk namesto 150 točk. Priglaša pritožbene stroške.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, dejansko stanje je popolno in pravilno ugotovilo, vendar je na tako ugotovljeno dejansko stanje delno zmotno uporabilo materialno pravo glede stroškov postopka.

V predmetni sodbi in sklepu je sodišče odločalo o delu tožbe, ki se nanaša na uporabnino, stroške zavarovanja in popravil za osebni avtomobil ... v skupnem znesku 6.176,50 EUR, nakupnino za prevzem blaga, ki ga toženec niti ni vrnil ter znesek kupnine za avtoradio, ki ga je toženec kupil pri toženi stranki, vse v skupni višini 398,02 EUR.

Sodišče prve stopnje se je s sklepom opr. št. I Pd 791/2002 z dne 25. 4. 2007 odločilo, da ni stvarno pristojno za razsojanje v zadevi tožeče stranke po nasprotni tožbi (tožene stranke) zoper toženo stranko po nasprotni tožbi (tožnika) glede zahtevkov po uporabnini, stroškov zavarovanja in stroškov popravil za osebni avto ... v skupnem znesku 6.176,50 EUR ter glede blaga in avtoradia, ki ga ni plačal v skupnem znesku 398,02 EUR in sklenilo, da se po pravnomočnosti sklepa zadeva odstopi stvarno in krajevno pristojnemu Okrajnemu sodišču v Ljubljani v pristojno reševanje. Po pritožbi tožene stranke po nasprotni tožbi tožeče stranke, je pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavilo in v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču v nov postopek. Tožeča stranka pa je tožbo delno umaknila z vlogo z dne 2. 6. 2011, in sicer za znesek uporabnine v višini 4.845,42 EUR.

Sodišče prve stopnje je tako zahtevek zaradi plačila (uporabnine, stroškov zavarovanja in stroškov popravil za osebni avtomobil v skupnem znesku 6.176,50 EUR ter glede blaga in avtoradia, ki ga ni plačala v skupnem znesku 398,02 EUR) prvič vsebinsko in procesno obravnavala šele na naroku za glavno obravnavo dne 18. 5. 2011. Pritožba utemeljeno opozarja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki priznalo tudi stroške postopka, ki so ji bili že priznani s pravnomočno sodbo opr. št. I Pd 791/2002 z dne 25. 4. 2007, v zvezi s sodbo in sklepom pritožbenega sodišča opr. št. Pdp 1090/2007 z dne 19. 6. 2008. Ker je sodišče prve stopnje pri odločitvi o stroških postopka nepravilno uporabilo materialno pravo, ko je toženi stranki ponovno prisodilo tudi stroške postopka, ki so ji bili odmerjeni že s pravnomočno sodbo opr. št. I Pd 791/2011, je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo izpodbijano sodbo v stroškovnem delu. Pritožbeno sodišče je moralo v skladu z določbo 2. odstavka 165. člena ZPP ponovno odločati o stroških postopka pred sodiščem prve stopnje. Toženi stranki je ob upoštevanju Odvetniške tarife (OT – Ur. l. RS, št. 67/2003 in nadaljnji) priznalo le potrebne stroške (155. člen ZPP) za: odgovor na tožbo z dne 24. 6. 2004 v višini 400 točk (tar. št. 15/1 a OT), za zastopanje na prvem naroku z dne 18. 5. 2001 v višini 400 točk (tar. št. 15/3 OT) in trajanje naroka v višini 250 točk (7. člen OT), za pripravljalno vlogo z dne 22. 6. 2011 v višini 225 točk (tar. št. 15/2 OT), ki je vložena po delnem umiku zahtevka, za zastopanje na naroku za glavno obravnavo dne 27. 6. 2011 v višini 150 točk (tar. št. 15/3 OT) in za trajanje naroka v višini 350 točk (7. člen OT). Pritožbeno sodišče je toženi stranki torej skupno priznalo stroške v skupni višini 1775 točk ob tem pa je potrebno prišteti še 20 % DDV in 2 + 1 % materialnih stroškov (13/3. člen OT), kar ob vrednosti točke 0,459 EUR znaša skupaj 990,41 EUR.

Pritožbeno sodišče je tako utemeljeni pritožbi tožeče stranke ugodilo in spremenilo odločitev o stroških v III. točki izreka sodbe tako, da jih je ustrezno znižalo, kot je to razvidno iz izreka tega sklepa (3. točka 365. člena ZPP v povezavi s 5. točko 358. člena ZPP).

Tožeča stranka je s pritožbo zoper stroškovno odločitev sodišča prve stopnje uspela, zato je upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške za sestavo pritožbe v višini 375 točk (tar. št. 15/4 OT), 20 % DDV in materialne stroške, kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,459 EUR znaša skupaj 209,99 EUR, ki jih je tožena stranka dolžna povrniti tožeči stranki skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.