Jedro

V obravnavani zadevi je tožena odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje, kot jih določa 144. člen ZUP, niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala v konkretni zadevi odločiti v posebnem ugotovitvenem postopku, v katerem je potrebno pred izdajo odločbe upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in tožnici kot prosilki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Zlasti ob zaključku tožene stranke, da na parc. št. 430/5, k.o. ..., stoji stanovanjska hiša, čeprav to iz izpolnjene prošnje za dodelitev BPP ne izhaja. Iz prošnje za dodelitev BPP, v zvezi s podatki o premoženjskem stanju, namreč izhaja, da je tožnica lastnica le hiše v kateri živi, ne pa tudi lastnica drugega stanovanja ali hiše.

Izrek

I. Tožbi se ugodi. Odločba Predsednika Okrožnega sodišča v Krškem št. Bpp 29/2018 z dne 25. 1. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka v višini 347,70 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za vložitev tožbe zoper zavarovalnico A. zaradi izplačila zavarovalnine po polici življenjskega zavarovanja za primer smrti po pokojnem možu, za zastopanje na prvi stopnji in za oprostitev plačila stroškov postopka.

2. V obrazložitvi izpodbijane odločbe tožena stranka navaja, da je presojo tožničine prošnje opravila v skladu z 11. in 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP). Na naslovu B., kjer ima tožnica stalno prebivališče, so prijavljeni tudi njeni trije polnoletni otroci. Redno se šola samo sin C., zato šteje družina tožnice dva družinska člana. Tožnica je gospodinja, ki se ukvarja s kmetijsko dejavnostjo in prejema dohodek iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti, ki se na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre) šteje v lastni dohodek družine. Na podlagi 5. člena Pravilnika o metodologiji za upoštevanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v postopku za pridobitev pravice do denarne socialne pomoči se mesečni katastrski dohodek in mesečni drugi dohodek šteje v dohodek posameznika in njegovih družinskih članov tako, da se šteje ena dvanajstina letnih dohodkov, znanih na dan vložitve vloge. Dohodek tožnice je znašal 515,04 EUR, kar pomeni 42,92 EUR mesečno. Sin C. je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejel 2.053,80 EUR dohodka preko študentskega servisa, mesečno 684,60 EUR. Povprečni mesečni dohodek družine tako znaša 727,52 EUR, tj. 363,76 EUR na posameznega družinskega člana in ne presega dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka (595,06 EUR). Tožena stranka je ugotavljala tudi premoženjsko stanje družine na podlagi 14. člena ZBPP v zvezi s 27. členom ZSVarPre. Tožnica dejansko živi na naslovu D., kjer ima tudi prijavljeno začasno bivališče. Ta hiša stoji na parc. št. 430/4 in 433/3, obe k.o. ..., katerih solastnica do ¾ je tožnica, in jih tožena stranka ni štela kot premoženje, s katerim tožnica lahko razpolaga. Je pa tožnica tudi solastnica do 7/8 parc. št. 430/5, k.o. ..., na kateri stoji stanovanjska hiša z naslovom E. Vrednost te nepremičnine znaša 26.325,00 EUR, vrednost solastnega deleža tožnice pa 23.034,37 EUR. Gre za nepremičnino, kjer tožnica ne živi, zato jo je tožena stranka štela za premoženje, s katerim tožnica lahko razpolaga. Ker tožnica ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev BPP, saj presega cenzus (14.281,44 EUR), je bilo potrebno njeno prošnjo zavrniti kot neutemeljeno.

3. Tožnica vlaga tožbo zaradi nepravilno in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja, nepravilne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Navaja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica dejansko biva na naslovu D., kjer ima prijavljeno začasno prebivališče in da njena družina šteje dva družinska člana. Prav tako je pravilna ugotovitev, da povprečni mesečni dohodki družine ne presegajo dvakratnika osnovnega minimalnega dohodka. Pravilna je tudi ugotovitev, da je solastnica do 7/8 nepremičnine s parc. št. 430/5, k.o. ..., katere vrednost znaša 26.325,00 EUR. Napačna pa je ugotovitev, da naj bi na tej parceli stala stanovanjska hiša z naslovom E. Gre namreč za opuščen pomožni gospodarski objekt z naslovom E., ki skupaj s stanovanjsko hišo na naslovu D. predstavlja enovito posest, s katero se tožnica v okviru kmetijske dejavnosti preživlja. Tožena stranka je neutemeljeno štela omenjeno nepremičnino za nepremičnino, kjer tožnica ne živi, torej za premoženje, zaradi katerega tožnica presega cenzus upravičenosti do BPP. Pri tem ni upoštevala vseh relevantnih okoliščin primera. Ker je ugotovila drugačno dejansko stanje, kot ga navaja tožnica v prošnji za dodelitev BPP, bi jo morala pozvati k dodatnim pojasnilom. Prošnjo je neutemeljeno zavrnila in s tem kršila tudi ustavno varovano pravico tožnice do sodnega varstva in enakosti pred zakonom. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in izpodbijano odločbo kot nezakonito odpravi, tožnici odobri BPP, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

4. Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, odgovora na tožbo ni podala.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna odločitev tožene stranke o zavrnitvi prošnje za dodelitev BPP za vložitev tožbe zoper zavarovalnico A. zaradi plačila zavarovalnine. Tožena stranka je svojo odločitev sprejela na podlagi vložene tožničine prošnje za dodelitev BPP (s pripadajočimi prilogami) ter na podlagi podatkov, ki jih je pridobila z vpogledom v uradne evidence oziroma obstoječe zbirke podatkov.

7. Po prvem odstavku 13. člena ZBPP je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj materialni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Šteje se, da je socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke. Dodaten pogoj je razviden iz prvega odstavka 27. člena ZSVarPre, ki določa, da premoženje prosilca in njegovih družinskih članov ne sme dosegati, niti presegati 14.042,88 EUR, sicer prav tako ni upravičen do BPP. Tožena stranka je v predmetni zadevi zaključila, da premoženje tožnice presega omenjeni mejni znesek (14.042,88 EUR), zato do BPP ni upravičena.

8. V tej zvezi tožnica utemeljeno ugovarja absolutno bistveno kršitev določb postopka. Iz podatkov spisa namreč izhaja, da je tožena stranka po prejemu prošnje tožnice in (očitni) presoji, da je le-ta popolna (saj ni zahtevala njene dopolnitve), pridobila potrebne (osebne) podatke iz obstoječih zbirk podatkov (zemljiške knjige, GURS, registra ZZZS, itd.) in na njihovi podlagi, čeprav so se razlikovali od podatkov, ki jih je v prošnji za dodelitev BPP navedla tožnica, odločila o njeni prošnji. V obravnavani zadevi je torej tožena stranka odločila v skrajšanem ugotovitvenem postopku, čeprav pogoji za njegovo vodenje, kot jih določa 144. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), niso bili izpolnjeni. Tožena stranka bi morala v konkretni zadevi odločiti v posebnem ugotovitvenem postopku, v katerem je potrebno pred izdajo odločbe upoštevati načelo kontradiktornosti oziroma načelo zaslišanja stranke iz 9. oziroma 146. člena ZUP in tožnici kot prosilki dati možnost, da se izjavi o vseh dejstvih in okoliščinah, ki so pomembne za odločitev. Zlasti ob zaključku tožene stranke, da na parc. št. 430/5, k.o. ..., stoji stanovanjska hiša, čeprav to iz izpolnjene prošnje za dodelitev BPP ne izhaja. Iz prošnje za dodelitev BPP, v zvezi s podatki o premoženjskem stanju, namreč izhaja, da je tožnica lastnica le hiše v kateri živi, ne pa tudi lastnica drugega stanovanja ali hiše. 9. Sodišče tako sodi, da je tožena stranka pri odločanju bistveno kršila pravila postopka (3. točka drugega odstavka 237. člena ZUP), zaradi česar je tožbi ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1, izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženi stranki v ponovni postopek, v katerem naj le-ta, sledeč stališču sodišča, ki se tiče postopka, o zadevi ponovno odloči. 10. Sodišče je odločalo na nejavni seji na podlagi 1. alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj je bilo že na podlagi tožbe in izpodbijane odločbe ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijano odločbo odpraviti na podlagi prvega odstavka 64. člena ZUS-1. 11. Ker je sodišče tožbi ugodilo, je tožnica v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.