Jedro

Glede odločitev občinske volilne komisije, ki so lahko predmet pritožbe, pa po presoji sodišča ne gre le za odločitve, ki imajo značaj pravnega akta, temveč tudi za dejanja oz. ugotovitve volilne komisije, ki po svoji vsebini predstavljajo odločitev. Kot odločitev občinske volilne komisije je zato mogoče šteti njeno poročilo o izidu volitev. Ker ugotovitev rezultatov glasovanja vpliva na potrditev mandatov, lahko torej kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov v zvezi s tem vloži pritožbo neposredno na občinski svet in sicer do začetka prve seje občinskega sveta. Prvi odstavek 101. člena ZLV sicer res govori o obvestilu in ne o odločbi oz. pravnem aktu s kakršnimkoli drugačnim imenom, a enako vsebino. Toda po presoji sodišča je takšno ravnanje tožene stranke, ki temelji na gramatikalni razlagi prvega odstavka 101. člena ZLV napačno. V dosedanji uporabi te določbe ZLV tako s strani občinskih svetov kot Ustavnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS (pred tem pa, dokler so bili tovrstni spori v njegovi pristojnosti, tudi Vrhovnega sodišča RS) je šlo namreč vedno za njeno sistemsko razlago, kar je pomenilo, da je pristojni občinski svet o pritožbi, vloženi zoper odločitve občinske volilne komisije v smislu 100. člena ZLV, vselej odločal s pravnim aktom (sklepom oz. odločbo), ki je vseboval vse bistvene elemente upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk) ter jo s takšno vsebino dostavljal pritožniku. Drugačna razlaga oz. uporaba prvega odstavka 101. člena ZLV (torej takšna kot se je je poslužila tožena stranka) bi v bistvu pomenila, da je postopek pred občinskim svetom v smislu 100. člena ZLV samo procesna predpostavka za odločanje sodišča v smislu 2. dostavka 101. člena. Za takšno razlago pa se zgolj na podlagi dejstva, da prvi odstavek 101. člena govori o obvestilu, doslej ni odločil noben od navedenih organov in sodišče tudi meni, da je vsebinsko nesprejemljiva, saj bi na njeni podlagi lahko prihajalo zgolj do podaljševanja volilnih postopkov.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep Občinskega sveta Občine A z dne 10. 12. 2002 se odpravi in se Občinskemu svetu Občine A naloži, da o pritožbi z dne 25. 11. 2002 ponovno odloči.

Obrazložitev

Pritožnik, ki je kandidat N. liste ..., v pritožbi navaja, da je dne 12. 11. 2000 pri občinski volilni komisiji Občine A podal zahtevek za preverjanje glasovnic na volitvah v Občini A. Občinska volilna komisija je njegovo pritožbo zavrgla, ker bi naj bila vložena prepozno. Pritožnik dvomi, da je bil njegov zahtevek vložen prepozno, saj iz določil Zakona o lokalnih volitvah izrecno ne izhaja, kateri je zadnji dan volitev. Pritožnik pa je potrditev o sumu, da so volilni odbori nepravilno razvrščali glasovnice, prejel šele v torek po volitvah in je takoj, ko je to izvedel, podal zahtevek za ponovno štetje neveljavnih glasovnic. Prav tako pa je dne 25. 11. 2002 na Občinski svet Občine A podal pritožbo zaradi nezakonitega dela občinske volilne komisije pri volitvah članov občinskega sveta. Po njegovem mnenju so volilni odbori imeli pomanjkljiva navodila glede ugotavljanja veljavnosti glasovnic. Po informacijah posameznih volilnih odborov in članov volilne komisije so volilni odbori razvrstili med neveljavne glasovnice tudi glasovnice, kjer so bile liste oz. preferenčeni glas obkroženi z drugo barvo pisala. Med neveljavne glasovnice naj bi uvrščali tudi glasovnice, kjer je bil oddan samo preferenčni glas, lista pa ni bila obkrožena. V obravnavanem primeru pa je pravilno ugotavljanje neveljavnih glasovnic odločilno, saj že ena nepravilno razvrščena glasovnica med neveljavne glasovnice spremeni celotni volilni izid in s tem potrditev mandatov, ker je razlika med 17. in 18. le 0,75 po D´Hondtovi metodi. Sklep, s katerim je bila zavrnjena njegova pritožba, pa tudi ni v skladu z 228. členom Zakona o upravnem postopku, ker ni obrazložen in ne vsebuje pravnega pouka o pritožbi. Pritožnik predlaga, da sodišče razveljavi sklep tožene stranke in pritožniku omogoči vpogled in preverjanje neveljavnih glasovnic na volitvah v Občini A. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom, ki ga je sprejela na prvi redni seji dne 10. 12. 2002, odločila, da se pritožbi pritožnika ne ugodi in se jo zavrne. Prav tako je z istim sklepom potrdila mandat 17 članom občinskega sveta. O navedeni odločitvi je tožena stranka obvestila pritožnika in sicer z obvestilom št. ... z dne 11. 12. 2002. V obvestilu je povzela sprejeti sklep in navedla, da je bil sklep sprejet na podlagi poročila mandatne komisije o pregledu potrdil o izvolitvi ter predlagane odločitve v zvezi z vloženo pritožbo. V obvestilu pa tožena stranka ni navedla razlogov za svojo odločitev.

Tožena stranka je sodišču dostavila dokumentacijo v zvezi z obravnavanjem pritožbe na občinskem svetu, kakor tudi glasovnice o volitvah članov občinskega sveta in zapisnike volilnih odborov.

Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov kot jih uveljavlja pritožnik.

Po določbi člena 100 Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 72/93, 7/94, 33/94, 61/95, 51/2002, ZLV) ima vsak kandidat in predstavnik kandidature oz. liste kandidatov pravico vložiti pritožbo na občinski svet zoper odločitve občinske volilne komisije, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. Pritožba se vloži do začetka prve seje občinskega sveta, občinski svet pa odloči o pritožbi ob potrditvi mandatov članov občinskega sveta. Če občinski svet pritožbi ne ugodi, pritožnik lahko v osmih dneh od dneva prejema obvestila vloži pritožbo na sodišče, pristojno za upravne spore (1. odstavek 101. člena ZLV).

ZLV določa različna pravna sredstva, ki so namenjena varstvu zakonitosti v volilnih postopkih in postopke v zvezi z uveljavljanjem pravnega varstva. Citirana določba 100. člena ZLV ureja pravno varstvo zoper odločitve občinske volilne komisije. Po navedeni določbi je mogoče vložiti pritožbo zoper odločitve občinske volilne komisije, vendar le zoper tiste odločitve, ki lahko vplivajo na potrditev mandatov. Zoper druge odločitve občinske volilne komisije, za katere je le-ta pristojna po 41. členu ZLV, torej pritožbe po določbi 100. člena ZLV ni mogoče vložiti.

Glede pojma odločitev občinske volilne komisije, ki so lahko predmet pritožbe, po presoji sodišča ne gre le za odločitve, ki imajo značaj pravnega akta, temveč tudi za dejanja oz. ugotovitve volilne komisije, ki po svoji vsebini predstavljajo odločitev. Kot odločitev občinske volilne komisije je zato mogoče šteti njeno poročilo o izidu volitev. Ker ugotovitev rezultatov glasovanja vpliva na potrditev mandatov, lahko torej kandidat oziroma predstavnik liste kandidatov v zvezi s tem vloži pritožbo neposredno na občinski svet in sicer do začetka prve seje občinskega sveta. Pritožnik je v pritožbi z dne 25. 11. 2002, ki jo je označil kot "pritožba zaradi nezakonitega dela občinske volilne komisije Občina Pesnica pri volitvah članov občinskega sveta", med drugim tudi ugovarjal razvrščanju neveljavnih glasovnic, torej posredno ugotovitvi rezultatov glasovanja. Gre torej za pritožbo, ki je dopustna po določbi 100. člena ZLV.

Tožena stranka je o pritožnikovi pritožbi odločila s sklepom dne 10.12.2002 in sicer je njegovo pritožbo zavrnila. O navedeni odločitvi pa je pritožniku poslala zgolj obvestilo ter pri tem navedla le, da je bil sklep sprejet na podlagi poročila mandatne komisije. Obvestilo tako ne vsebuje razlogov za zavrnitev in tudi ne pravnega pouka. Prvi odstavek 101. člena ZLV sicer res govori o obvestilu in ne o odločbi oz. pravnem aktu s kakršnimkoli drugačnim imenom, a enako vsebino. Toda po presoji sodišča je takšno ravnanje tožene stranke, ki temelji na gramatikalni razlagi prvega odstavka 101. člena ZLV napačno. V dosedanji uporabi te določbe ZLV tako s strani občinskih svetov kot Ustavnega sodišča RS in Upravnega sodišča RS (pred tem pa, dokler so bili tovrstni spori v njegovi pristojnosti, tudi Vrhovnega sodišča RS) je šlo namreč vedno za njeno sistemsko razlago, kar je pomenilo, da je pristojni občinski svet o pritožbi, vloženi zoper odločitve občinske volilne komisije v smislu 100. člena ZLV, vselej odločal s pravnim aktom (sklepom oz. odločbo), ki je vseboval vse bistvene elemente upravne odločbe (uvod, izrek, obrazložitev in pravni pouk) ter jo s takšno vsebino dostavljal pritožniku. Drugačna razlaga oz. uporaba prvega odstavka 101. člena ZLV (torej takšna kot se je je poslužila tožena stranka) bi v bistvu pomenila, da je postopek pred občinskim svetom v smislu 100. člena ZLV samo procesna predpostavka za odločanje sodišča v smislu 2. dostavka 101. člena. Za takšno razlago pa se zgolj na podlagi dejstva, da prvi odstavek 101. člena govori o obvestilu, doslej ni odločil noben od navedenih organov in sodišče tudi meni, da je vsebinsko nesprejemljiva, saj bi na njeni podlagi lahko prihajalo zgolj do podaljševanja volilnih postopkov.

Glede na navedeno gre po presoji sodišča pri spornem sklepu za akt, izdan v nasprotju s pravili postopka. Ker niti sprejeti sklep niti izdano obvestilo o sklepu (v obravnavanem primeru tudi ne odločitev občinske komisije) nimata obrazložitve, je s tem tožniku onemogočeno učinkovito uveljavljanje pravnega sredstva pritožbe iz prvega odstavka 101. člena ZLV, s tem pa je z ravnanjem tožene stranke poseženo v pritožnikovo pravico do pravnega sredstva iz 25. člena Ustave Republike Slovenije. Ne glede na to bi moral biti sklep oz. njegov pisni odpravek oblikovan vsaj v glavnih elementih tako, kot to določa 207. člen v zvezi z 254. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99, 70/00, 52/02, ZUP), kajti akt, s katerim se odloča o pritožbi iz 100. člena ZLV, je pravni akt izdan v stvari javnopravne narave, ki sicer nima značaja upravne stvari po 2. členu ZUP. Ker vsebina tega akta z ZLV ni niti neposredno niti posredno določena, je pri njegovi izdaji treba upoštevati določbo 4. člena ZUP, po kateri se upravni postopek smiselno uporablja tudi v drugih javnopravnih stvareh, kolikor ta področja niso urejena s posebnim postopkom.

Po navedenem je bilo treba izpodbijani sklep odpraviti na podlagi 35. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, ZUS), ki se za odločanje o tej pritožbi primerno uporablja na podlagi 2. odstavka 102. člena ZLV.

Tožena stranka bo morala o pritožbi ponovno odločiti v 30 dneh po vročitvi sodbe, pri čemer bo morala upoštevati pravno stališče, navedeno zgoraj. Kot je sodišče že navedlo v svoji obrazložitvi, pa v tem postopku ni mogoče upoštevati pritožnikovih ugovorov v zvezi določitvijo volišča št. 9 M.