Jedro

Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za reševanje spora, v katerem tožnik predlaga, da se ugotovi obstoj lastninske pravice na premičninah, zarubljenih s strani davčnega organa.

Izrek

I. Upravno sodišče Republike Slovenije ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi.

II. Po pravnomočnosti tega sklepa se zadeva odstopi stvarno pristojnemu Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

Obrazložitev

Tožeča stranka je dne 27. 11. 2012 na Upravno sodišče RS vložila tožbo s katero predlaga, naj sodišče razsodi, da se ugotovi obstoj lastninske pravice tožeče stranke na premičninah, zarubljenih po sklepu Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana o davčni izvršbi št. DT-42914-3165/2012-1 08-3121-10 z dne 23. 5. 2012. V tožbi navaja, da je bila s sklepom Davčnega urada Ljubljana št. DT-42914-3165/2012-4 08-3121-10 z dne 14. 11. 2012 napotena, da v roku 8 dni vloži tožbo zoper toženo stranko na ugotovitev lastninske pravice na premičninah in opremi po že navedenem sklepu z dne 23. 5. 2012. Nato navaja dejstva in okoliščine, s katerimi utemeljuje svojo lastninsko pravico na premičninah in se sklicuje na prodajno pogodbo z dne 17. 7. 2012. Sodišču predlaga, naj zahtevku za ugotovitev obstoja lastninske pravice na predmetih izvršbe ugodi in toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Upravno sodišče RS ni stvarno pristojno za reševanje tega spora.

V obravnavnem primeru tožnik s tožbo ne izpodbija sklepa Davčne uprave RS, Davčnega urada Ljubljana št. DT-42914-3165/2012-4 08-3121-10 z dne 14. 11. 2012 . Tožnik namreč na podlagi navedenega sklepa s tožbo zahteva ugotovitev njegove lastninske pravice na predmetu davčne izvršbe (premičnine – stroji in oprema).

V Zakonu o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ni določeno, da sodišče v upravnem sporu lahko obravnava tudi ugotovitvene zahtevke o stvarnih pravicah, kadar so le-te v upravnih zadevah sporne. Glede na določbo 33. člena ZUS-1 tožnik s tožbo vloženo v upravnem sporu namreč lahko zahteva le odpravo upravnega akta, izdajo oziroma vročitev upravnega akta ali spremembo upravnega akta. V zakonu o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pa je določeno, da sodišče odloča o sporih iz premoženjsko pravnih in drugih civilno pravnih razmerij, razen če so kateri od navedenih sporov po posebnem zakonu v pristojnosti specializiranega sodišča ali drugega organa (1. člen ZPP). Za sojenje v sporih o premoženjsko pravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta presega 20.000,00 EUR pa so pristojna okrožna sodišča. Ob upoštevanju navedenega je sodišče skladno s prvim odstavkom 19. člena ZPP, ki se na podlagi 22. člena ZUS-1 primemo uporablja v upravnem sporu, ugotovilo, da za odločanje v tej zadevi ni stvarno pristojno. Zato bo zadevo po pravnomočnosti tega sklepa odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani, kot krajevno in stvarno pristojnemu sodišču.