Jedro

Toženka v izpodbijanem sklepu navaja, da razpolaga le s splošnim pooblastilom, ki ga je tožnik odvetniški družbi dal v vzporedno potekajočem, sicer vsebinsko povezanem postopku glede rezidentskega statusa. S takim, četudi splošnim pooblastilom, ki se nanaša na drug upravni postopek, ne glede na to, ali gre za vsebinsko povezan postopek, in ali poteka med istimi strankami, pa ni mogoče izkazati pooblastilnega razmerja tudi v predmetnem postopku. Vsak upravni postopek je poseben postopek, zato morata stranka ali pooblaščenec v vsakem posebnem postopku predložiti svoje pooblastilo.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Ministrstva za finance št. DT-499-05-136/2017-2 z dne 10. 10. 2018 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te odločbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Ministrstvo za finance (v nadaljevanju toženka) je z izpodbijanim sklepom na podlagi 246. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zavrglo tožnikovo pritožbo zoper odločbo Finančne uprave RS št. DT 42153-10343/2015-2 z dne 29. 3. 2017. V obrazložitvi navaja, da je bila tožniku odločba prvostopenjskega organa o odmeri davka od dobička iz kapitala od prodaje vrednostnih papirjev in drugih deležev ter investicijskih kuponov za leto 2011 vročena po pooblaščencu, odvetniški pisarni A.A. in odvetniki. Navedeni pooblaščenci so odločbo prejeli 4. 4. 2017, a so jo davčnemu organu dne 7. 4. 2017 vrnili z obrazložitvijo, da za sprejem navedene odločbe niso pooblaščeni. Toženka se pri odločitvi sklicuje na pooblastilo, ki ga je tožnik dal navedeni odvetniški družbi 10. 9. 2013 v vzporedno potekajočem in vsebinsko povezanem davčnem postopku glede ugotavljanja rezidentskega statusa, ki ga tožnik ni preklical. Postopanje navedene odvetniške družbe, ko je izpodbijano odločbo vrnila, zato pomeni postopanje v nasprotju z danim pooblastilom in ne more pravno vplivati na vročitev samo, ki je bila po mnenju toženke 4. 4. 2017 pravilno opravljena. Vložitev pritožbe dne 5. 9. 2017 je zato prepozna.

2. Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi ter nadaljnjih vlogah med drugim navaja, da je napačno stališče toženke, da je bila odločba prvostopenjskega organa tožniku pravilno vročena 4. 4. 2017. Poudarja, da v času, ko je bila navedena odločba vročena navedeni odvetniški pisarni, pooblastilno razmerje med njim in navedeno odvetniško družbo ni obstajalo, to pa tudi ne izhaja iz konkretnega spisa. Prvostopenjski organ je bil o tem seznanjen, saj mu je navedena odvetniška družba odločbo prvostopenjskega organa vrnila, in jo v spremnem dopisu seznanila, da v konkretnem primeru pooblastilno razmerje med njo in tožnikom ne obstoji. Pooblastilo navedeni odvetniški družbi za zastopanje v predmetnem postopku je bilo dano šele 21. 8. 2017. Zato je bila predmetna pritožba vložena pravočasno, saj je bila vložena znotraj 15-dnevnega roka, po tem, ko je prvostopenjski organ odločbo vročil njegovim pooblaščencem, na podlagi dne 21. 8. 2017 v spis vloženega pooblastila za zastopanje v tem postopku. Kot napačno ocenjuje stališče toženke, da pooblastilo, ki ga je dal navedeni odvetniški družbi v enem upravnem postopku, predstavlja generalno pooblastilo za zastopanje tožnika v vseh obstoječih in bodočih upravnih postopkih pred istim organom. Takšna razlaga je v nasprotju z ZUP in njegovim osnovnim namenom ter bistvom pooblastilnega razmerja, ki pooblastitelju daje pravico in možnost, da za vsak postopek odloči, ali bo v konkretnem primeru sploh imel pooblaščenca in če, katerega pooblaščenca si bo za to izbral. Izpodbijani sklep je zato potrebno odpraviti in zadevo vrniti toženki v ponovno odločanje. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka v roku 15 dni od izdaje odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

3. Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih iz obrazložitve odločbe ter se sklicuje na pooblastilo z dne 10. 9. 2013. 4. Tožba je utemeljena.

5. Izpodbijani sklep o zavrženju tožnikove pritožbe kot prepozne temelji na ugotovitvi toženke, da je bila odločba Finančne uprave Republike Slovenije št. DT 42153-10343/2015-2 z dne 29. 3. 2017, zoper katero tožnik vlaga pritožbo, tožniku pravilno vročena dne 4. 4. 2017 po njegovem pooblaščencu Odvetniški pisarni A.A. in odvetniki.

6. V obravnavanem primeru datum vročitve navedene odločbe prvostopenjskega organa navedeni odvetniški družbi ni sporen (4. 4. 2017), sporno pa je, ali je med navedeno odvetniško družbo in tožnikom v času vročitve navedene odločbe obstajalo pooblastilno razmerje v predmetnem upravnem postopku.

7. Sodišče pritrjuje tožniku, da iz izpodbijanega sklepa to ne izhaja. Toženka v izpodbijanem sklepu namreč sama navaja, da razpolaga le s splošnim pooblastilom, ki ga je tožnik navedeni odvetniški družbi dal v vzporedno potekajočem, sicer vsebinsko povezanem postopku glede rezidentskega statusa. S takim, četudi splošnim pooblastilom, ki se nanaša na drug upravni postopek, ne glede na to, ali gre za vsebinsko povezan postopek, in ali poteka med istimi strankami, pa po presoji sodišča ni mogoče izkazati pooblastilnega razmerja tudi v predmetnem postopku, kar pravilno navaja tožnik.

8. Da se pooblastilo nanaša na posamezen upravni postopek, je razvidno že iz besedila prvega odstavka 57. člena ZUP, ki določa, da se lahko da pooblastilo za ves postopek (splošno pooblastilo, op. sodišča) ali samo za posamezna dejanja (v postopku). Enako izhaja iz vsebine 59. člena ZUP, iz katere vsebine izhaja, da se pooblastilo (odvetniku) nanaša na posamezno upravno zadevo oz. posamezno zahtevo ali prošnjo, predvsem pa iz njegovega prvega odstavka, ki določa, da če je pooblaščenec odvetnik, pa v pooblastilu, ki mu ga je dala stranka, ni omejitev in konkretno določenih procesnih pravic, ima odvetnik pravico opravljati vsa procesna dejanja v postopku o tej upravni zadevi/.../Povedano drugače, vsak upravni postopek je poseben postopek, zato morata stranka ali pooblaščenec v vsakem posebnem postopku predložiti svoje pooblastilo.

9. Sodišče je zato izpodbijani sklep na podlagi 4. točke prvega dostavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo brez presoje ostalih tožbenih navedb in v skladu s tretjim odstavkom 64. člena ZUS-1 zadevo vrnilo toženki v ponovni postopek. V ponovnem postopku mora toženka ponovno odločati o tožnikovi pritožbi, pri čemer je v skladu s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezana na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka.

10. Ker je bila zadeva rešena na seji, tožnika pa je v postopku zastopala odvetniška pisarna, se mu priznajo stroški v višini 285,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika), povišani za 22 % DDV, torej za 62,70 EUR. Zakonske zamudne obresti od stroškov postopka tečejo od poteka roka za njihovo prostovoljno plačilo (prvi odstavek 299. člena Obligacijskega zakonika, OZ).

11. Sodišče je odločalo po sodniku posamezniku na podlagi 2. alineje drugega odstavka 13. člena ZUS-1.