Jedro

Najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je zavrgla pritožbo tožeče stranke proti odločbi Sekretariata za urejanje prostora in varstvo okolja občine z dne 4.3.1993, s katero je občini naložena vrnitev nacionaliziranega poslovnega prostora v izmeri 76,64 m2 v pritličju hiše, v last denacionalizacijskemu upravičencu J.L. V obrazložitvi navaja, da tožeča stranka kot najemnica tega poslovnega prostora, v tem postopku ne varuje kakšnih svojih pravic ali pravnih koristi, ker se o pravicah iz najemnega razmerja ne odloča v tem postopku, zato ji ne gre položaj stranke (1. odstavek 24. člena v zvezi z 29. členom zakona o denacionalizaciji, v nadaljevanju ZDEN, Uradni list RS, št. 27/91, 31/93).

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je po nalogu pristojne inšpekcije v letu 1988 morala obnoviti obravnavani poslovni prostor. Vrednost investicij je znašala 19.000.000,00 takratnih din, kar presega polovico vrednosti poslovnega prostora. Obnova je bila opravljena po nalogu in v soglasju z denacionalizacijsko zavezanko, zato tožeče stranke ni mogoče obravnavati kot običajne najemnice, ampak kot investitorja. Zaradi opravljenih investicij se je vrednost poslovnega prostora bistveno povečala, zaradi česar bi morala biti uporabljena določba 25. člena ZDEN, tožeči stranki pa bi moralo biti omogočeno, da v tem postopku uveljavlja svoje pravice in koristi. Ker tožeči stranki ni bilo omogočeno sodelovanje v postopku, je podana kršitev 60. člena ZDEN in zakona o splošnem upravnem postopku. Tožena stranka je tudi prezrla, da je občina tožeči stranki odpovedala najemno pogodbo, o čemer teče spor pred enoto temeljnega sodišča, kar je v nasprotju z določbo 24. člena ZDEN. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijano odločbo.

V odgovoru na tožbo se tožena stranka sklicuje na razloge izpodbijane odločbe in predlaga, da sodišče neutemeljeno tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi gre za denacionalizacijo poslovnega prostora, nacionaliziranega pok. J.L., na katerem ima pravico uporabe občina, ki je ta poslovni prostor oddala v najem tožeči stranki. Navedene dejanske okoliščine niso sporne, sporno je le, ali ima tožeča stranka kot najemnica položaj stranke v tem postopku. Točno je sicer, da ZDEN v 60. členu določa, da ima v denacionalizacijskem postopku položaj stranke tudi pravna ali fizična oseba, ki ima za varstvo svojih pravic ali pravnih koristi pravico udeleževati se postopka. Tožeča stranka svojo pravno korist utemeljuje z velikimi investicijskimi vlaganji v poslovni prostor, zaradi česar se je po njenem mnenju, bistveno povečala vrednost obravnavane nepremičnine, kar vpliva na način vrnitve. Zato meni, da bi ji kot investitorju moralo biti omogočeno, da v tem postopku uveljavlja svoje pravice. Toda tak ugovor lahko uspešno uveljavlja le denacionalizacijski zavezanec in ne tudi najemnik, kateremu gredo le pravice in obveznosti iz najemnega razmerja, kot to pravilno ugotavlja tudi tožena stranka. Vrnitev nacionaliziranih nepremičnin namreč ne vpliva na obstoječa najemna razmerja (24. člen). V takem primeru se na vrnjenih nepremičninah vzpostavi samo lastninska pravica in se ne vrača tudi posest (2. odstavek 29. člena v zvezi s 30. členom cit. zakona). Zato najemnik praviloma ni stranka v denacionalizacijskem postopku, ker se z vrnitvijo nacionalizirane nepremičnine samo v last, ne posega v obstoječe najemno razmerje. Tudi v obravnavani zadevi je sporni poslovni prostor bivšemu lastniku vrnjen samo v last, in se tako v tem postopku ni odločalo o nobeni pravici ali pravni koristi tožeče stranke, zato ji ne gre položaj stranke. Vloženo pritožbo je zato tožeča stranka utemeljeno zavrgla (1. odstavek 223. v zvezi s 1. odstavkom 239. člena ZUP).

Točno je sicer, da je občina 6.6.1991 (torej pred uveljavitvijo ZDEN) vložila sodno odpoved za obravnavani poslovni prostor. Toda ta okoliščina ne more vplivati na odločitev, saj je za odločanje o odpovedi najemnega razmerja pristojno sodišče in v tistem postopku ima tožeča stranka možnost uveljavljati ugovore v zvezi z odpovedjo. navedenih razlogov je sodišče neutemeljeno tožbo zavrnilo na podlagi 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Določbe ZUP in ZUS je sodišče skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I) smiselno uporabilo kot republiške predpise.