Jedro

Nasprotni udeleženec si z nejemanjem predpisane medikamentozne terapije povzroča hudo škodo na (duševnem) zdravju, zaradi psihotičnega doživljanja ima hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, vzrokov motnje in ogrožanja pa ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Zato so izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja nasprotnega udeleženca brez njegove privolitve na oddelku pod posebnim nadzorom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Radovljici je s sklepom z dne 27. 8. 2020 odločilo: - da se nasprotni udeleženec zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X do dne 8. 10. 2020 (I. točka izreka), - da stroški postopka bremenijo proračun (II. točka izreka).

2. Zoper sklep se iz vseh zakonsko predvidenih pritožbenih razlogov (po svoji odvetnici) pritožuje nasprotni udeleženec in pritožbenemu sodišču predlaga, da ga razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje (vse s stroškovno posledico). Poudaril je, da je ogrožanje njegovega zdravja in zdravja ter življenja drugih ljudi, ki se navajajo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, zgolj hipotetično in ni izkazano. Ni agresiven, nima težav z nadzorovanjem svojih ravnanj. Ob zaslišanju je zanikal, da bi imel samomorilske misli, v bolnišnici se v redu počuti in je pripravljen nadaljevati s terapijo, če bi mu zamenjali zdravila. Z ničemer ne ogroža svojega življenja ali življenja drugih, prav tako nikomur ne povzroča škode. Njegova izpovedba pri zaslišanju ni bila v zadostni meri upoštevana in je sodišče nepopolno ugotovilo dejansko stanje. Dejstvo je, da je njegovo zdravstveno stanje po sedaj že treh tednih v psihiatrični bolnišnici bistveno boljše in stabilizirano. Jemlje predpisano terapijo in jo bo tudi v prihodnosti. Zadržanje na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom glede na njegovo zdravstveno stanje ni nujno in ni sorazmerno. Zato bi moral biti odpuščen z oddelka pod posebnim nadzorom oziroma bi mu moral biti kvečjemu izrečen milejši ukrep, npr. nadzorovana obravnava ali zdravljenje na odprtem oddelku, kar bi povsem zadoščalo. Zadržanje pritožnika na oddelku pod posebnim nadzorom in to za tako dolgo obdobje (do 8. 10. 2020) bi lahko imelo kvečjemu negativne posledice za njegovo zdravje in bi zaviralo izboljšanje stanja. Pri njem namreč ne gre za takšno naravo duševne motnje, ki bi nujno narekovala, da se mu omeji svoboda gibanja, oziroma da se mu preprečijo stiki z okolico tako dolgo, kar posledično pomeni, da ni izpolnjen pogoj iz 53. člena ZDZdr.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje (ki se je pri tem lahko oprlo na ugotovitve v postopku postavljenega sodnega izvedenca mag. A. A., dr. med. psih.1) je v izpodbijanem sklepu obrazloženo izpostavilo tiste ključne dejanske okoliščine, na podlagi katerih je moč utemeljeno zaključiti, da so glede pritožnika izpolnjene vse predpostavke za izrek ukrepa zadržanja in zdravljenja (brez privolitve) na oddelku pod posebnim nadzorom, kakor to predvideva 39. v zvezi s 53. členom ZDZdr.2 V tem okviru je pojasnilo tako, zakaj si z ne-jemanjem predpisane medikamentozne terapije nasprotni udeleženec povzroča hudo škodo na svojem (duševnem) zdravju (oziroma huje ogroža lastno zdravje), zakaj ima zaradi psihotičnega doživljanja hudo moteno presojo realnosti ter posledično sposobnost obvladovati svoje ravnanje, nadalje, zakaj vzrokov motnje in ogrožanja v konkretnem primeru ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (milejšimi ukrepi), kot tudi, zakaj je izreklo ukrep v trajanju šestih (6) tednov (oziroma do dne 8. 10. 2020), pri čemer se je sklicevalo na ugotovitve postavljenega izvedenca.3

5. Z ozirom na predhodne ugotovitve pritožnikovemu navajanju, da je ogrožanje njegovega zdravja zgolj hipotetično in neizkazano, kot tudi, da nima težav z nadzorovanjem svojih ravnanj, ni moč slediti. Na drugi strani je njegov pritožbeni očitek, da njegova izpovedba pri zaslišanju ni bila v zadostni meri upoštevana, presplošen,4 njegovo zatrjevanje, da sedaj jemlje predpisano terapijo, pa za presojo pravilnosti izpodbijanih zaključkov nebistveno. V tem okviru je pomembno zgolj to, da (kot ugotavlja izvedenec) pred bivanjem v psihiatrični bolnišnici predpisane terapije ni upošteval. Zakaj v tem trenutku milejši ukrep ne pride v poštev in zakaj je potrebno njegovo izvajanje v obdobju šest tednov, je ob podaji izvida (mnenja) prav tako pojasnil že postavljeni izvedenec A. A. 6. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker niso podani razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti, je to sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo (2. točka 365. člena ZPP5 v zvezi s 42. členom ZNP-16).

1 Na mnenje (izvid) slednjega, ki ga je podal na naroku dne 27. 8. 2020 (na katerem je bila prisotna tudi pridržančeva odvetnica), pripomb ni bilo. 2 Zakon o duševnem zdravju, Uradni list RS št. 77/2008, s kasnejšimi spremembami. 3 Glej 8. - 11. točko obrazložitve izpodbijanega sklepa. 4 Ni namreč ustrezno konkretizirano, kateri del njegove izpovedbe bi moral biti (bolj) upoštevan. 5 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami. 6 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/2019.