Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na revidentu.
Inšpekcijski ukrep se nanaša na prizidek in ne na stanovanjsko hišo, ob kateri je prizidek zgrajen, zato revidentka samo s splošno navedbo, da v stanovanjski hiši živi in z zatrjevanjem posledic, ki ne bodo nastale njej, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ni izkazala.
I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže. III. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.
1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) vložila revizijo in predlagala izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Dovoljenost revizije utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Priglaša stroške revizijskega postopka.
K I. točki izreka:
2. Revizija ni dovoljena.
3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote Maribor, št. 06122-1979/2009/19 z dne 24. 10. 2011. Inšpekcijski organ prve stopnje je z izpodbijano odločbo, izdano na podlagi 153. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), revidentki kot inšpekcijski zavezanki naložil, da mora v roku 6 mesecev po vročitvi te odločbe odstraniti in na lastne stroške uskladiti tam opisano neskladno gradnjo prizidka k obstoječemu objektu na tam navedenem zemljišču, in vzpostaviti stanje, določeno v gradbenem dovoljenju, št. 351-05-1230/2004-7106 z dne 24. 6. 2005, izdano pri Upravni enoti Maribor. Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-12/2010-II z dne 11. 11. 2011, zavrnila revidentkino pritožbo zoper izpodbijani prvostopenjski akt. 4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in je tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.
5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.
6. V obravnavani zadevi revidentka izpodbija inšpekcijsko odločbo, s katero ji je zaradi neskladne gradnje izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve oziroma uskladitve neskladne gradnje z gradbenim dovoljenjem. V tej inšpekcijski odločbi obveznost ali pravica revidentke ni izražena v denarni vrednost, zato pogoj za dovoljenost revizije po 1. točki drugega dostavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen. Tega ne spremeni niti revizijska navedba, da je revidentka, na podlagi predloženih projektov, v tožbi opredelila denarno vrednost spora na znesek 22.720,00 EUR. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo tudi v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 7. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravno sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati (odločbe Vrhovnega sodišča X Ips 773/2007, X Ips 509/2008, X Ips 212/2009, X Ips 180/2010, X Ips 273/2010, X Ips 450/2011, X Ips 392/2011, X Ips 15/2012, X Ips 72/2012 in ostale).
8. Zelo hude posledice je revidentka utemeljila z navedbo: „da po podatkih, ki so v spisu, dokazuje, da gre za stanovanjsko hišo, v kateri živi z možem in odraslim sinom, zato ima odločitev, ki se izpodbija v tem upravnem sporu, zanjo zelo hude posledice, saj bi s predvideno rušitvijo oziroma preureditvijo sin ostal brez svojih prostorov, hiša kot celota bi izgubila svojo funkcionalnost, nezakoniti stroški rušitve in preureditve pa bi bili nesorazmerno visoki“.
9. Po presoji Vrhovnega sodišča revidentka s temi navedbami zatrjevanih zelo hudih posledic v smislu tretjega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izkazala.
10. V obravnavani zadevi je revidentki, kot investitorki neskladne gradnje prizidka k obstoječi stavbi, izrečen inšpekcijski ukrep uskladitve neskladne gradnje z izdanim gradbenim dovoljenjem in v zvezi s tem tudi odstranitev tistega dela neskladne gradnje, ki nima podlage v izdanem gradbenem dovoljenju. Inšpekcijski ukrep se torej nanaša na prizidek in ne na stanovanjsko hišo, ob kateri je prizidek zgrajen. Zato revidentka samo s splošno navedbo, da v stanovanjski hiši živi in z zatrjevanjem posledic, ki ne bodo nastale njej, zelo hudih posledic, ki naj bi ji nastale, ni izkazala. Zelo hudih posledic pa tudi ni izkazala s pavšalno in z ničemer izkazano navedbo, da naj bi obstoječa hiša izgubila funkcionalnost in da naj bi ji zaradi rušitve in preureditve nastali nesorazmerno visoki stroški. Vrhovno sodišče je že večkrat zavzelo stališče, da odstranitev nelegalne gradnje, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama zase ne predstavlja zelo hudih posledic, zato morajo biti podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, da bi odstranitev take gradnje predstavljala zelo hudo posledico (npr. X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 508/2010, X Ips 145/2011, X Ips 317/2012). Enako pa velja tudi v primerih, ko investitor ne pridobi ustreznega gradbenega dovoljenja za gradnjo, izvedeno v nasprotju z izdanim gradbenim dovoljenjem. Revidentka takih okoliščin ni izkazala, zato pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 za dovoljenost revizije v tem primeru ni izpolnjen.
11. Revidentka v reviziji še navaja, da naj Vrhovno sodišče revizijo dovoli zaradi kršitve temeljnih ustavnih pravic, in sicer: enakega varstva pravic, pravice do kontradiktornosti, pravice do pravnega sredstva, pravice do obrazložene sodbe po 22. in 25. členu URS in pravice do poštenega sojenja in procesnih jamstev v skladu s 6. členom Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
12. Vrhovno sodišče te splošne in nekonkretizirane navedbe, glede na trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije, ki je na strani revidentke, ni štelo kot uveljavljanje pogoja za dovoljenost revizije po drugem odstavku 83. člena ZUS-1. 13. Ker revidentka ni izkazala izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:
14. Revidentka je v reviziji predlagala tudi izdajo začasne odredbe na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1. Na podlagi navedene določbe ZUS-1 lahko Vrhovno sodišče na zahtevo revidenta izda začasno odredbo do odločitve o reviziji zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena tega zakona. Ker je Vrhovno sodišče s tem sklepom zavrglo revizijo, začasno odredbo na podlagi citirane določbe pa lahko izda samo do odločitve o reviziji, je zahtevo za izdajo začasne odredbe zavrglo ob smiselni uporabi 89. člena v zvezi z drugim odstavkom 84. člena ZUS-1. K III. točki izreka:
15. Ker je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo, revidentka na podlagi določb prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.