Jedro

Zavarovanec, ki v primeru prometne nesreče ne poskrbi za preizkus alkoholiziranosti (ne obvesti o nesreči policije) izgubi zavarovalno kritje iz naslova kasko zavarovanja in AO, saj krši zavarovalne pogoje.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se v obsodilnem delu in v odločbi o pravdnih stroških (tč. 1 in 2 izreka) izpodbijana sodba spremeni tako, da glasi:

1. Tožbeni zahtevek, ki glasi: "Tožena stranka je dolžna plačati tožniku 24.874,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.1.1998 dalje in znesek 450.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.1.2002 dalje" s e z a v r n e .

2. Tožnik je dolžan povrniti toženi stranki 542,61 EUR pravdnih stroškov nastalih pred sodiščem prve stopnje in 126,86 EUR pritožbenih stroškov v 15 dneh, da ne bo potrebna izvršba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da je tožena stranka tožeči stranki dolžna plačati znesek 24.874,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 8.1.1998 dalje in znesek 450.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dne 1.1.2002 dalje, vse v 15 dneh, da ne bo izvršbe in ji povrniti pravdne stroške v višini 384.424,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 10.7.2006 do plačila. Kar je tožnik zahteval več, je sodišče zavrnilo.

Zoper sodbo se tožena stranka pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov in navaja, da so neutemeljene ugotovitve sodišča, da je bila kritičnega dne cesta poledenela, kar pomeni, da posledica ni bila vzrok zavozitve tožnika s ceste. Ker tožnik kritičnega dne o prometni nezgodi ni obvestil policije in se je s tem izognil preizkusu alkoholiziranosti, je na podlagi zavarovalnih pogodb izgubil zavarovalne pravice. Domneva o alkoholiziranosti tožnika ostaja neizpodbita, ker tožnik ni dokazal nasprotnega, postavitev izvedenca po 8 letih od prometne nesreče pa tega dejstva ne more sanirati. Pritožnik navaja, da je sodišče bistveno kršilo določbe pravdnega postopka, ker je postavilo izvedenca cestno prometne stroke, kljub temu, da ga ni predlagala nobena pravdna stranka in je s tem kršilo 7. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Pritožnik tudi oporeka ugotovitvam izvedenca, da bi do prometne nezgode prišlo tudi če tožnik kritičnega dne ne bi vozil pod vplivom alkohola. Tudi navedbe izvedenca o nivojski razliki pred 9 leti pomenijo, po mnenju pritožnika, golo spekulacijo. Sodišče je mnenju izvedenca nekritično sledilo. Pritožnik tudi navaja, da je bil ogled opravljen nekorektno, ker je šel izvedenec pritožnika iskati na dom. Glede dolžnosti zavarovanca ob nastopu zavarovalnega primera se pritožnik sklicuje na ustaljeno sodno prakso, ki izrecno poudarja dolžnost zavarovanca, da o prometni nezgodi obvesti policijo. Ne glede na neobstoj temelja odgovornosti pa pritožnik izpodbija tudi višino prisojene odškodnine.

Pritožba je utemeljena.

Tožnik uveljavlja odškodnino za nepremoženjsko škodo na podlagi splošnih pogojev AO - plus in delno iz naslova kasko zavarovanje (premoženjske škode) AK 92/XI). Ker je toženec kršil zavarovalne pogoje, saj po nesreči ni poskrbel za ugotavljanje alkoholiziranosti, se šteje, da je pod vplivom alkohola, saj se je izmaknil preiskavi svoje alkoholiziranosti (čl. 3, prvi odstavek, tč. 3 c AO 97 in čl. 10 prvi odstavek tč. 3b AK 92/XI).

Kljub jasnim napotilom v prejšnjem razveljavitvenem sklepu Cp na kakšen način se tožnik lahko razbremeni domneve vinjenosti, se je sodišče prve stopnje po nepotrebnem ukvarjalo z razlogi za nastanek škodnega dogodka. Zavarovančeve dolžnosti (v konkretnem primeru tožnika) po nastanku zavarovalnega primera so predpisane v določbi čl. 24 splošnih pogojev. Med njimi je izrecno določena dolžnost, da v primeru prometne nesreče zavarovanec takoj obvesti policijo o nastalem zavarovalnem primeru, sicer posledično izgubi zavarovalne pravice, saj je v primeru nesreče njihova uveljavitev odvisna tudi od tega alil je zavarovanec ovrgel domnevo o njegovi alkoholiziranosti. Zavarovančeva dolžnost, da o prvotni nesreči obvesti policijo, je v neposredni povezavi z dokaznim rizikom, da omogoče preiskavo za ugotavljanje alkoholiziranosti, sicer se po splošnih pogojih šteje, da je izgubil zavarovalne pravice. Ker tožnik ni postopal tako, čeprav sam pove, da je bil seznanjen s splošnimi pogoji je izgubil zavarovalne pravice, ne glede na to iz katerega vzroka je zapeljal s ceste in se je sodišče prve stopnje brez potrebe ukvarjalo s tem, kako je prišlo do prometne nesreče in ali je tožnik vozil pravilno.

Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku in je bila v posledici tega pritožbi ugoditi in izpodbijano sodbo spremeniti in tožbeni zahtevek zavrniti (čl. 358 tč. 4 ZPP).

Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico spremembo odločitve o pravdnihi stroških. Tožnik ni uspel v tej pravdi in mora v posledici tega toženi stranki povrniti njene pravdne stroške nastale pravdne stroške nastale pred sodiščem prve stopnje in pritožbene stroške. Tak izrek o stroških temelji na določbi čl. 154 in 165/2 ZPP.