Jedro

Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50.c člena ZLS lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom ZDOdv v zvezi s petim odstavkom 50.c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi.

Občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena ZOdv. Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem ZLS.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da se dolžniku naloži, da mora upnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 23,40 EUR stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 22. 8. 2018, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

II. V preostalem delu se pritožba zoper 2. točko izreka zavrne in se sklep v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi.

III. Dolžnik je dolžan upnici v roku 8 dni od prejema tega sklepa plačati 23,40 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom z dne 11. 7. 2018 je sodišče prve stopnje dolžniku naložilo, da mora upniku v roku 8 dni od prejema sklepa upniku povrniti stroške postopka v višini 16,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev dalje (1. točka izreka) in predlog upnika za povrnitev stroškov predloga z dne 22. 8. 2018 zavrnilo (2. točka izreka).

2. Upnica je zoper 2. točko izreka sklepa vložila pravočasno pritožbo. Navaja, da je odločitev sodišča nepravilna in nezakonita. Na podlagi 50. c člena Zakona o lokalni samoupravi in 8. člena Zakona o državnem odvetništvu je upnik, ki ga zastopa občinsko odvetništvo, upravičen do povračila stroškov po tarifi, ki ureja odvetniške storitve. Pooblaščenka upnika tako ni odvetnica, zaradi česar tudi ne more in ne sme priglasiti stroškov zastopanja po občinskem odvetništvu kot odvetniških stroškov, temveč kot stroške ovrednotene po tarifi, ki ureja odvetniške storitve – gre torej za enakovrednost višine vrednosti stroškov, ne po statusu, temveč po zakonu. Iz istega razloga, ker pooblaščenka ni odvetnica, ji elektronski portal za vložitev predloga za izvršbo ne omogoča priglasitve odvetniških stroškov, temveč zgolj druge stroške. Kot take je upnik tudi priglasil stroške. Sodišče pride tudi samo s seboj v nasprotje, ko pojasni, da v kolikor bi upnik priglasil stroške kot odvetniške stroške, bi slednji bili odmerjeni v celoti in kot tako v celoti potrebni. Tako sklicevanje sodišča na rubriko vpisa stroškov ne vzdrži. Da je upnik upravičen do priglašenih stroškov v celoti, je potrdilo sodišče, ko je v 1. točki izpodbijanega sklepa dolžniku naložilo v plačilo dodatne stroške in izrecno pojasnilo, da je bil predlog za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljen. To pa pomeni, da so bili tudi stroški, ki jih je imel upnik s pripravo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa utemeljeni, saj sodišče ne pojasni, na kakšen drugačen način bi upnik lahko prišel do poplačila priglašenih, a neodmerjenih stroškov, do katerih je upravičen na podlagi zakona. Glede na to, da je sodišče v obrazložitvi navedlo, da specifikacije ni preverilo, tako ravnanje ne more predstavljati naključja, temveč gre za načrtno ravnanje, ki pa ne sme iti v škodo upniku. Odmera stroškov ni avtomatizirana, saj zakon jasno določa vrednosti, ki so za odmero stroškov relevantne. Sodišče bi tako moralo preveriti utemeljenost priglašenih stroškov, opustitev dolžnega ravnanja sodišča pa ni naključje. Upnica tako višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da zahtevi upnice za povračilo stroškov postopka ugodi v celoti in dolžniku naloži v plačilo še stroške za sestavo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa oz. podredno pritožbe, in tudi stroške pritožbenega postopka, skupaj z zamudnimi obrestmi, podredno pa, da pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Sodišče je pritožbo vročilo dolžniku v odgovor. Dolžnik v zakonskem roku na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je upnica – Mestna občina po občinski odvetnici A. B. zoper dolžnika vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine zaradi izterjave 616,00 EUR s pripadki. S sklepom o izvršbi z dne 27. 7. 2018 je sodišče prve stopnje dovolilo izvršbo in stroške upnice odmerilo na 30,00 EUR. Upnica je nato vložila predlog za izdajo dopolnilnega sklepa oziroma podredno pritožbo z dne 22. 8. 2018. Sodišču je predlagala dopolnitev sklepa o izvršbi tako, da v celoti odloči o njenih stroških in ji prizna priglašene stroške v celoti, torej dodatno še v višini 16,82 EUR. Upnica je priglasila tudi stroške nagrade za sestavo vloge – predloga za izdajo dopolnilnega sklepa (oziroma podredno pritožbe) in potrebne izdatke v višini 2% skupne vrednosti storitve. Prvostopenjsko sodišče je predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa sledilo in dolžniku naložilo, da mora upnici povrniti tudi stroške postopka v višini 16,82 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v izpodbijani 2. točki izreka sklepa pa je predlog upnice za povrnitev stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa zavrnilo. Presodilo je namreč, da stroški vloge niso bili potrebni v smislu petega odstavka 38. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) kljub temu, da je bilo predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa ugodeno. Kot je pojasnilo sodišče, je upnica stroške vložitve predloga za izvršbo v elektronskem obrazcu predloga priglasila v rubriki drugi stroški in ne kot odvetniške stroške, v slednjem primeru bi sodišče upnici stroške odmerilo skladno z Odvetniško tarifo. Glede na to in ker se sklep o izvršbi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine izda avtomatizirano, zaradi česar je bilo upnici odmerjenih zgolj 30,00 EUR, je sodišče tako situacijo obravnavalo kot naključje, ki se je primerilo upnici (156. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP) in zato stroškov predloga z dne 22. 8. 2018 ni štelo kot potrebnih za izvršbo.

6. Skladno z določbo prvega in drugega odstavka 50. c člena Zakona o lokalni samoupravi (ZLS) lahko občina v občinskem svetu ustanovi občinsko odvetništvo, ki zastopa občino pred sodišči in drugimi državnimi organi. Skladno z 8. členom Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv) v zvezi s petim odstavkom 50. c člena ZLS je občinski odvetnik upravičen do povrnitve stroškov zastopanja pred sodiščem, ki se obračunavajo po Odvetniški tarifi.

7. Po presoji višjega sodišča je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da v obravnavani zadevi upnici stroški za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa po občinski odvetnici ne gredo, ker niso bili potrebni z izvršbo. Drži sicer ugotovitev v izpodbijanem sklepu, da so bili stroški za vložitev predloga za izvršbo po občinski odvetnici v znesku 46,82 EUR v elektronskem obrazcu predloga za izvršbo na podlagi verodostojne listine priglašeni v rubriki „drugi stroški“ in ne v rubriki „odvetniški stroški“. Vendar pa iz Navodila za izpolnjevanje obrazca za predlog za izvršbo, ki je sestavni del Pravilnika o obrazcih, vrstah izvršb in poteku avtomatiziranega izvršilnega postopka (Ur. l. RS, št. 104/11, 88/14, 44/16), izhaja, da mora v rubriki „odvetniški stroški“ priglasiti stroške le pooblaščenec, ki je odvetnik. V takem primeru mora biti v rubriki „pooblaščenec“ tudi označeno, da je pooblaščenec odvetnik. Že pritožba pa pravilno opozarja, da občinski odvetnik ni odvetnik v klasičnem pomenu te besede, ni torej odvetnik, ki bi opravljal odvetništvo kot svoboden poklic v smislu 1. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv). Občinsko odvetništvo lahko ustanovi občina in ima občinski odvetnik pooblastilo za zastopanje občine že v samem Zakonu o lokalni samoupravi. Sodišče prve stopnje je zato odločitev o zavrnitvi upničine stroškovne zahteve za vložitev predloga za izdajo dopolnilnega sklepa napačno oprlo na dejstvo, da stroški za vložitev predloga za izvršbo v obrazcu izvršilnega predloga niso bili priglašeni v rubriki „odvetniški stroški“.

8. Višje sodišče pa ne soglaša niti z argumentacijo, da se sklep o izvršbi v postopku izvršbe na podlagi verodostojne listine izda avtomatizirano in je bilo zato upnici v sklepu o izvršbi odmerjenih zgolj 30,00 EUR, to pa je treba šteti kot naključje, ki se je primerilo upnici (156. člen ZPP). Dejstvo je, da je postopek izdaje sklepov o izvršbi na podlagi verodostojne listine avtomatiziran in ima to (poleg pozitivnih učinkov v smislu hitrosti in učinkovitosti postopka) v posameznih primerih lahko tudi vpliv na samo vsebino odločitve. Tudi v obravnavani zadevi je bilo tako, ko so bili upnici samodejno odmerjeni stroški izvršilnega predloga v višini 30,00 EUR in je bila zato potrebna izdaja dopolnilnega sklepa. Vendar pa je zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je tak položaj treba šteti kot naključje, ki se je primero upnici in da zato le - tej ni mogoče priznati stroškov za izdajo dopolnilnega sklepa. Okoliščina, da je postopek izdaje sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine avtomatiziran, namreč ne sme iti v škodo strankam oziroma stranke zaradi tega ne smejo biti prizadete v svojih pravicah. Glede na to in ker je sodišče prve stopnje predlogu za izdajo dopolnilnega sklepa sledilo, so bili stroški za vlogo – predlog za izdajo dopolnilnega sklepa potrebni za izvršbo in je zato upnica upravičena do njihove povrnitve.

9. Skladno z Odvetniško tarifo gre upnici 50 točk oz. 22,95 EUR (ob vrednosti točke 0,459 EUR) za sestavo predloga za izdajo dopolnilnega sklepa (za več za obrazloženo vlogo ni podlage v prvi alineji 7. točke tar. št. 27 Odvetniške tarife) in 1 točko oz. 0,459 EUR (pavšalni znesek 2% vrednosti storitve) za materialne izdatke (11. člen Odvetniške tarife). Višje sodišče je tako pritožbi delno ugodilo in 2. točko izreka izpodbijanega sklepa spremenilo tako, da mora dolžnik upnici plačati 23,40 EUR stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 22. 8. 2018, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka za plačilo stroškov do plačila (3. točka 365. člena ZPP in 358. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. V preostalem delu pa je višje sodišče pritožbo zavrnilo in sklep v izpodbijani 2. točki izreka v nespremenjenem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnica je s pritožbo delno uspela, saj so ji bili priznani stroški za izdajo dopolnilnega sklepa v znesku 23,40 EUR, od priglašenih 93,63 EUR. Upničin uspeh s pritožbo je tako 25%, zato ji je višje sodišče priznalo 25% njenih potrebnih pritožbenih stroškov, odmerjenih na 93,63 EUR, to je 23,40 EUR (prvi odstavek 165. člena ZPP in 154. člen ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ter peti odstavek 38. člena ZIZ). Pritožbeni stroški zajemajo 200 točk oz. 91,80 EUR stroškov nagrade za sestavo pritožbe (6. tč. tar. št. 27) in 4 točke oz. 1,83 EUR (pavšalni znesek 2% vrednosti storitve) za materialne stroške (11. člen). Znesek 23,40 EUR mora dolžnik upnici plačati v roku 8 dni od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku paricijskega roka do plačila.