Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Pobot po 2. odstavku 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji učinkuje po sili zakona, zato posebna pobotna izjava ni potrebna. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do pobota terjatve tožene stranke s terjatvijo tožeče stranke po 117. čl. (2. odst.) ZPPSL, je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilno, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatev tožeče in tožene stranke. V kolikor so ti nastopili do dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, potem prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko ni bila potrebna in dogajanje v zvezi z njo (prerekanje; napotitev na pravdo; opustitev vložitve tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) ni odločilnega pomena.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.
Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke, po katerem naj bi se ugotovilo, da prijavljena terjatev tožene stranke M. d.o.o. - v stečaju do stečajne mase stečajnega dolžnika D. d.o.o. - v stečaju, v višini 106.507.581,40 SIT s pripadki ne obstaja (1. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna povrniti toženi stranki pravdne stroške v znesku 6.629,05 EUR z obrestmi (2. točka izreka).
Tožeča stranka je proti sodbi pravočasno vložila pritožbo, iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodi, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba je utemeljena.
Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka v stečajnem postopku nad tožečo stranko prijavila terjatev v višini 444.448,26 EUR, da je stečajni upravitelj terjatev v celoti prerekal, ter da je tožeča stranka po napotitvenem sklepu stečajnega senata vložila predmetno tožbo na ugotovitev, da terjatev tožene stranke ne obstaja. Ugotovilo je, da je tožeča stranka trdila, da terjatev tožene stranke ne obstaja, ker je po samem zakonu pobotana z nasprotno terjatvijo tožeče stranke. Terjatev tožeče stranke do tožene stranke izvira iz kratkoročnega finančnega kredita po pogodbi o kratkoročnem posojilu št. ... z dne 8.5.2000 (870.000.000,00 SIT) in aneksu k tej pogodbi z dne 30.9.2002, sklenjenima s pravnim prednikom tožene stranke M. d.o.o. Tožeča stranka je trdila, da je svojo terjatev prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, da je stečajna upraviteljica tožene stranke terjatev prerekala, zaradi česar bi tožeča stranka morala vložiti tožbo na ugotovitev obstoja terjatve. Tožeča stranka tožbe ni vložila, v kasneje začetem stečajnem postopku nad tožečo stranko pa je stečajni upravitelj tožeče stranke vložil izpodbijano tožbo zaradi izpodbijanja pravnega dejanja tožnika, to je opustitve vložitve tožbe za ugotovitev obstoja terjatve. Navedeno po mnenju tožeče stranke, ne vpliva na pobot po zakonu oziroma pravico do ugovora pobota.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopno sodišče kot odločilno v zadevi izpostavilo vprašanje, ali tožeča stranka lahko uveljavlja v pobot svojo terjatev, ki jo je predhodno prijavila v stečajnem postopku nad toženo stranko, vendar po prerekanju terjatve ni vložila tožbe po napotitvenem sklepu stečajnega senata. Zaključilo je, da je rok za vložitev ugotovitvene tožbe prekluziven, da upnik z zamudo roka za vložitev tožbe izgubi pravni interes za vodenje pravde ter pravico uveljavljati svojo terjatev tudi v morebitnih drugih postopkih. Zaključilo je, da tožeča stranka vtoževane terjatve v drugem stečajnem postopku (St 52/2004) ne more več uveljavljati v pobot, ker je bila glede uveljavitve svoje terjatve prekludirana v predhodnem stečajnem postopku St 211/2002. Po določbi 2. odstavka 117. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL) veljajo terjatve, ki jih je bilo mogoče pobotati do dneva začetka stečajnega postopka za pobotane in se ne prijavijo v stečajno maso. Pobot po 2. odstavku 117. člena ZPPSL učinkuje po sili zakona, zato posebna pobotna izjava ni potrebna. Ker je tožeča stranka zatrjevala, da je prišlo do pobota terjatve tožene stranke s terjatvijo tožeče stranke po 117. čl. (2. odst.) ZPPSL, je za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka tožeče stranke odločilno, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatev tožeče in tožene stranke. V kolikor so ti nastopili do dneva začetka stečajnega postopka nad toženo stranko, potem prijava terjatve tožeče stranke v stečajnem postopku nad toženo stranko ni bila potrebna in torej dogajanje v zvezi z njo (prerekanje; napotitev na pravdo; opustitev vložitve tožbe na ugotovitev obstoja prerekane terjatve) ni odločilnega pomena. V kolikor pa so pogoji za pobot nastopili kasneje, pa so razlogi prvostopnega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka pravilni in prekinitev postopka zaradi zatrjevanega izpodbijanja opustitve vložitve tožbe na ugotovitev prerekane terjatve ni bila potrebna.
Ker se torej prvostopno sodišče ni ukvarjalo s pravno odločilnim vprašanjem, kdaj so nastopili pogoji za pobot terjatve tožeče stranke s terjatvijo tožene stranke, je dejansko stanje nepopolno ugotovilo (355. člen ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Napotki prvostopnemu sodišču so razvidni iz gornje obrazložitve.
Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi 3. odstavka 165. člena ZPP.