Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Upravitelj je dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami. Upoštevati mora relevantno dejansko stanje in to ne glede na to, ali posamezni upnik šteje, da takšna prodaja ni ustrezna.
I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.
II. Pritožnik sam nosi pritožbene stroške.
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom končalo postopek osebnega stečaja in razrešilo upravitelja.
2. Zoper navedeni sklep se je pritožil upnik, smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala razveljavitev izpodbijanega sklepa. Navedel je, da je neunovčeno premoženje zaradi nezainteresiranosti za nakup pripravljen prevzeti, vendar po bistveno nižji ceni, kot jo predlaga upravitelj ter, da bi moralo sodišče nadaljevati postopek prodaje nepremičnega premoženja. Priglasil je tudi pritožbene stroške.
3. Upravitelj je navedbam v pritožbi nasprotoval ter navajal, da upnik ni izkoristil nobenega pravnega sredstva v zvezi s sklepi o prodaji, zaradi česar je s pritožbenimi navedbami, ki se tičejo neuspešnih prodaj, prekludiran. Upnik je bil s strani upravitelja pravočasno obveščen, ugodeno je bilo njegovemu predlogu za podaljšanje roka za prevzem premoženja, vendar je upravitelju sporočil, da ga to prevzem ne zanima. Predlog za prevzem premoženja vsebuje vse zakonske sestavine, tudi sicer pa je dolžnica dosegla odpust obveznosti, kar pomeni, da njena obveznost ne obstoji več, posledično pa tudi ne hipoteka ločitvenega upnika.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Kot izhaja iz pritožbenih navedb, pritožnik končanju postopka osebnega stečaja nasprotuje z razlogi, ki se tičejo neuspešnosti unovčevanja dolžnikovega premoženja. Meni, da bi sodišče moralo nadaljevati s postopkom prodaje ter predlaga, da se mu nepremičnine ponovno ponudijo v prevzem, vendar po bistveno nižji ceni. Glede na to, da je sklep o prodaji pravnomočen, iz podatkov v spisu pa ne izhaja, da bi upnik pristopil na javno dražbo oziroma izkazal interes za nakup težko unovčljivega premoženja, prav tako pa ni nasprotoval pozivu upnikom, da prevzamejo neunovčljivo premoženje, razlogov, ki jih navaja glede (ne)uspešnosti prodaje, ni mogoče upoštevati. Dejstvo, da sta bili v tej zadevi razpisani zgolj dve dražbi za prodajo nepremičnin brez znižanja izklicne cene, za odločitev ne more biti relevantno. Zakaj bi bil takšen način prodaje, za kakršnega se zavzema upnik, uspešen, v pritožbi ni pojasnjeno. Prav tako za odločitev ne more biti relevantno, da se upravitelj ni odločil za (ne)zavezujoče zbiranje ponudb ter neposredna pogajanja z morebitnimi kupci, še zlasti, ker upnik sam ugotavlja, da spornega premoženja ni bilo mogoče unovčiti zaradi nezainteresiranost kupcev. Upravitelj je dolžan predlagati tak postopek prodaje, za katerega meni, da je v konkretnem primeru najbolj primeren in ustrezen, v skladu z zakonom in veljavnimi predpisi ter cenitvami. Upoštevati mora relevantno dejansko stanje (višino ponujene cene, likvidacijske vrednosti, dotedanje neuspešne prodaje...), in to ne glede na to, ali posamezni upnik šteje, da takšna prodaja ni ustrezna. Vsak način prodaje je zgolj pričakovana projekcija in v naprej ni mogoče napovedati, kateri način bi lahko pripeljal do boljšega unovčenja premoženja. Ponavljanje prodaj, ki so se že izkazale za neuspešne, pa nenazadnje zgolj podaljšuje postopek ter viša stroške, ki v zvezi s tem nastajajo, zato že iz tega razloga ni mogoče slediti pritožbenim navedbam, da bi se postopek prodaje (kljub temu, da za nakup ni interesa) moral nadaljevati.
6. Upnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).
7. Izrek o stroških temelji na 1. odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP, oba pa v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Upnik s pritožbo ni uspel, zato sam nosi pritožbene stroške.
Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.