Jedro

Sodišče bi odmero nagrade lahko zavrnilo le, če bi bilo mnenje izdelano očitno v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na zastavljena vprašanja ne bi odgovorilo. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, pri čemer lastni zaključki pritožnika o nasprotnem ne predstavljajo pravno relevantnega razloga zoper sklep o odmeri izvedenine.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sodnemu izvedencu A. A. za opravljeno delo priznajo nagrada in stroški v skupnem znesku 339 EUR.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo toženec brez navedbe pritožbenih razlogov. Poudarja, da izvedenec svojega dela ni opravil strokovno, zato izplačilo nagrade ni na mestu. Meni tudi, da bi bilo glede izvedencev treba analogno uporabiti določilo, ki odvetnikom po uradni dolžnosti določa polovično plačilo, saj so tudi oni angažirani s strani države. Predlaga, da sodišče postopek prekine in Ustavno sodišče zaprosi za presojo skladnosti predpisa z ustavo.

3. Na pritožbo je odgovoril tožnik in predlagal njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbene navedbe o nestrokovno izdelanem izvedeniškem mnenju pomenijo vsebinsko nestrinjanje z izvedeniškim mnenjem, presoja tega očitka pa ni predmet sklepa o odmeri nagrade izvedencu. Na podlagi 249. člena ZPP je namreč izvedenec upravičen do nagrade za opravljeno izvedeniško delo, tudi če sodišče njegovemu mnenju pri svoji odločitvi ne bi sledilo. Sodišče bi odmero nagrade lahko zavrnilo le, če bi bilo mnenje izdelano očitno v nasprotju s skrbnostjo dobrega strokovnjaka in na zastavljena vprašanja ne bi odgovorilo. Za tak primer v obravnavani zadevi ne gre, pri čemer lastni zaključki pritožnika o nasprotnem ne predstavljajo pravno relevantnega razloga zoper sklep o odmeri izvedenine.

6. Neutemeljena in neustrezna je pritožbena primerjava položaja sodnega izvedenca in odvetnika, postavljenega po uradni dolžnosti. Skladno z določilom prvega odstavka 244. člena ZPP lahko izvedensko delo opravijo samo izvedenci, ki jih določi pravdno sodišče. Gre za osebe s posebnim strokovnim znanjem, ki morajo v ta namen opraviti dodatne izpite ter nato svoje strokovno znanje redno nadgrajevati in verificirati, da lahko sodišču pomagajo pri reševanju strokovnih vprašanj iz različnih področij. Sodni izvedenci ne morejo opravljati dela na prostem trgu1, temveč le po naročilu sodišča, njihovo plačilo pa je posebej urejeno s Pravilnikom o o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih prav za primere izdelave mnenj za sodišče. Ker gre za neprimerljivo situacijo z odvetniki, o kršitvi določila 14. člena Ustave RS ni mogoče govoriti.

7. Ker v pritožbi zatrjevani pritožbeni razlogi niso utemeljeni, je ob odsotnosti po uradni dolžnosti upoštevnih razlogov iz drugega odstavka 350. člena ZPP pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

8. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je sodišče pridržalo za končno odločbo.

1 Njihova strokovna mnenja, pridobljena izven postopka, nimajo narave izvedeniških mnenj in jih stranka ne more najeti v funkciji sodnega izvedenca, temveč le kot pogodbenega strokovnjaka.