Jedro

Ker je tožena stranka (ki je sicer zemljiškoknjižni lastnik), pripoznala tožbeni zahtevek občine o lastništvu denacionalizirane nepremičnine, ne more biti zavezanec za vračilo te nepremičnine v denacionalizacije postopku.

Izrek

1.Tožbi se ugodi, odločba Upravne enote Ljubljana, št. 351d-804/1993-211 z dne 27. 11. 2009 se v 2. točki izreka odpravi in se zadeva v odpravljenem delu vrne prvostopnemu organu v nov postopek.

2.Zahtevi strank z interesom Mestne občine Ljubljana in A.A. za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Prvostopni organ je v 1. točki izreka za upravičenca B.B. vzpostavil lastninsko pravico na parc. št. 927/12 k.o. ... v izmeri 1.184 m2, vpisana v z.k. vl. št. ... k.o. ...; v 2. točki določil, da je zavezanec za vrnitev v naravi Športno društvo A., ki je dolžno izročiti nepremičnino v posest skrbnici za poseben primer; v 3. točki, da je upravičenec B.B. upravičen do odškodnine v obveznicah Slovenske odškodninske družbe za podržavljeno premoženje parc. 927/2 v izmeri 128 m2 ter parc. št. 927/10 v izmeri 6.010 m2 in 927/11 v izmeri 367 m2 k.o. ..., v vrednosti 9.636,76 DEM; v 4. točki, da je zavezanka za plačilo SOD; v 5. točki, da je pravnomočna odločba podlaga za vknjižbo lastninske pravice pri denacionalizirani nepremičnini. V zvezi z nepremičnino 927/12 k.o. ... v izmeri 1.184 m2, ki jo je po izpodbijani 2. točki dolžna izročiti v posest skrbnici za poseben primer tožeča stranka, je navedel, da se je parcela 927/6 na podlagi elaborata z dne 19. 10. 2009 razdelila na parc. št. 927/10, 927/11 in 927/12. Parcelacija še ni izvedena v zemljiški knjigi. Za parcelo 927/12, travnik v izmeri 1184 m2, ne obstajajo ovire za vrnitev v naravi. Glede ugovora, da Športnega društva A. ni moč šteti za zavezanca, se sklicuje na sodbo Upravnega sodišča št. U 1440/2007 z dne 2. 10. 2007. Drugostopni organ je pritožbo Športnega društva A. zavrnil, v razlogih pa se je skliceval na isto sodbo Upravnega sodišča RS, opr. št. U 1440/2007. Športno društvo A. je zemljiško knjižni lastnik nepremičnine v času izdaje odločbe, torej zavezanec za denacionalizacijo v smislu 51. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju ZDen).

Tožeča stranka izpodbija 2. točko prvostopne odločbe, ker temelji na napačni uporabi materialnega prava in nepopolno ugotovljenem dejanskem stanju. Lastninska pravica je v zemljiški knjigi sicer res vpisana na ime tožeče stranke, vendar ta ni ne dejanska, ne pravna lastnica nepremičnine. Lastninska pravica na nepremičnini po zakonu pripada Mestni občini Ljubljana, ki je s sklepom z dne 25. 3. 1999 nepremičnino parc. št. 927/2 (sedaj parc. št. 927/7 in 927/6 oziroma na podlagi zadnje parcelacije 927/7, 927/10, 927/11 in 927/12), v celoti določila za športni objekt občinskega pomena. Tožeča stranka se je v zemljiško knjigo vpisala šele v letu 2000, na podlagi 3. člena Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (v nadaljevanju ZLNDL). Vendar pa je Zakon o športu specialnejši predpis ter se zato lastninski status nepremičnine ne ujema z zemljiško knjižnim. MOL je zoper tožečo stranko pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani vložila tožbo na ugotovitev lastninske pravice pod opr. št. II P 2458/2009. Zmotno je zato stališče, da je tožeča stranka v skladu z 51. členom ZDen zavezanec za vrnitev nepremičnine. Če je za odločitev v upravni zadevi potrebno ugotoviti obstoj določene pravice ali pravnega razmerja, lahko upravni organ to stori z rešitvijo predhodnega vprašanja. V konkretnem primeru bi tožena stranka lahko ugotovila, v čigavo premoženje dejansko sodi nepremičnina (sodba opr. št. U 769/2006 z dne 6. 10. 2010).

Stranka z interesom v tem postopku Mestna občina Ljubljana navaja, da je vložila tožbo pred naslovnim sodiščem pod opr. št. I U 696/2010, v kateri trdi, da je lastnica sporne nepremičnine in ne Športno društvo A.. Lastnino je pridobila na podlagi Zakonu o športu. Zahteva povrnitev stroškov postopka.

Stranka z interesom v tem postopku A.A. prereka navedbe iz tožbe in meni, da je Športno društvo A. lastnik zemljišča, saj je kot tak vpisan v zemljiško knjigo.

Stranki z interesom v tem postopku B. in SOD na tožbo nista odgovorili.

Tožeča stranka v pripravljalnem spisu z dne 7. 2. 2011 v dokaz svoje trditve, da ni lastnica parcele 967/6 in 967/7 ter tudi ne kasneje nastale in v tem postopku sporne parcele 927/12, prilaga sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II P 2458/2009 z dne 27. 12. 2010. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna 2. točka izreka, s katero je tožeča stranka določena za zavezanca za vrnitev v naravi nepremičnine parc. št. 927/12 k.o. ... v izmeri 1184 m2. Sodišče je tožbi ugodilo, ker je tožeča stranka spornost odločitve izkazala s sodbo na podlagi pripoznave Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. II 2458/2009 z dne 27. 12. 2010 (pravnomočna z dnem 21. 1. 2011). Namreč kot izhaja iz izpodbijane odločbe in odločbe organa druge stopnje, je tožeča stranka v upravnem postopku zatrjevala, da ni lastnica nepremičnine 927/12 (del nepremičnine parc. št. 927/6, ki je na tožečo stranko vpisana v zemljiški knjigi), pač pa, da je lastnica MOL. Upravni organ se do njenih ugovorov, ki so temeljili na materialni podlagi Zakona o športu kot predpisu za lastninjenje športnih objektov, ni opredeljeval, pač pa je izhajal iz zemljiško knjižnega stanja (sklicevanje na sodbo Upravnega sodišča U 1440/2007 z dne 2. 10. 2007, v obravnavanem primeru ne daje odgovorov na ugovore tožeče stranke v upravnem postopku in ne opravičuje organa, da se do vprašanj, ki v zadevi pomenijo predhodno vprašanje, ni opredelil).

Tekom upravnega spora je tožeča stranka predložila v dokaz navedeno sodbo, ki pomeni dokaz njene trditve iz upravnega postopka, zato je sodišče izpodbijano 2. točko izreka, ker je temeljila na napačni ugotovitvi dejanskega stanja in posledično napačni uporabi materialnega prava, odpravilo (3. odstavek 20. člena Zakona o upravnem sporu, Uradni list RS, št. 105/06 in nadaljnji; v nadaljevanju ZUS-1).

Ker je dejansko stanje v denacionalizacijskem postopku ostalo nepopolno ugotovljeno ter je bilo tudi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke v izpodbijani 2. točki nezakonita. Sodišče jo je na podlagi 2. in 4. točke 1. odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter zadevo v smislu 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v nov postopek.

Zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ki sta ga postavili stranki z interesom Mestna občina Ljubljana in A.A., je sodišče zavrnilo na podlagi 25. člena ZUS-1, po katerem se povrnejo stroški le tožniku v primeru ugoditve tožbi.