Jedro

Ker upnik ni bil aktiven in v zakonsko določenem roku treh mesecev ni predlagal ponovne javne dražbe oziroma prodaje pod roko, je sodišče prve stopnje pravilno in ustavilo izvršbo na dolžnikovih premičninah.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se ustavi izvršba na premičnine.

Takšen sklep s pritožbo izpodbija upnik. Navaja, da je na podlagi poročila sodnega izvršitelja v predmetni zadevi naslovnemu sodišču dne 31.5.2006 podal predlog za odlog rubeža in cenitve dolžnikovih premičnin za dobo enega leta oziroma do 31.5.2007. Sodišče pa je pri izdaji izpodbijanega sklepa spregledalo določilo 3. odstavka 74. člena in 1. odstavka 72. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ), saj se izvršba odloži za toliko časa, kolikor je predlagal upnik, odložena izvršba pa se po uradni dolžnosti nadaljuje, ko poteče rok, za katerega je bila odložena. Sodišču predlaga, da pritožbi v celoti ugodi.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz spisovne dokumentacije izhaja, da je bil v tej zadevi že dvakrat opravljen rubež, in sicer dne 12.4.2006 (list. št. ...) ter dne 26.5.2006 (list. št. ...), v obeh primerih pa je bil neuspešen.

Pritožba sicer pravilno navaja, da je upnik v predmetni zadevi naslovnemu sodišču podal predlog za odlog rubeža in cenitve dolžnikovih premičnin za dobo enega leta oziroma do 31.5.2007, tako izhaja namreč tudi iz spisovne dokumentacije (list. št. ...), spregleda pa, da je sodišče prve stopnje ugodilo predlogu upnika in dne 21.11.2006 izdalo sklep, da se izvršba na premičnine odloži do 31.5.2007, kot izhaja iz podatkov v spisu (list. št. ...). Pritožba se tako neutemeljeno sklicuje na določila prvega odstavka 72. člena ZIZ (ki določa da sodišče na predlog upnika popolnoma ali deloma odloži izvršbo, če se še ni začela) ter tretjega odstavka 74. člena ZIZ (ki določa, čas, za katerega se izvršba odlaga, in sicer če je odlog izvršbe predlagal upnik, sodišče oziroma izvršitelj odloži izvršbo za toliko časa, za kolikor je predlagal upnik).

Pritožba pravilno navaja, da se odložena izvršba nadaljuje po uradni dolžnosti, ko poteče rok, za katerega je odložena (prvi odstavek 75. člena).

Iz podatkov v spisu je razvidno, da je izvršitelj dne 18.12.2007 (to je po poteku časa za katerega je bila izvršba odložena) na sodišče prve stopnje posredoval dopis, da je končal postopek izvršbe in zadevo odčrtal v svoji evidenci, ker dolžnik nima rubljivih predmetov, upnik pa na podlagi 88. člena ZIZ v predpisanem roku ni predlagal ponovnega rubeža (list. št. ...).

Če se pri rubežu ne najdejo stvari, ki so lahko predmet izvršbe, oziroma zarubljene stvari ne zadoščajo za poplačilo upnikove terjatve, lahko upnik v roku treh mesecev od dneva prvega rubeža izvršitelju neomejenokrat predlaga, da opravi ponovni rubež (prvi odstavek 88. člena ZIZ). V skladu z določbo drugega odstavka 88. člena ZIZ, ki jo je sodišče prve stopnje v obravnavanem primeru pravilno uporabilo kot pravno podlago za odločanje, pa sodišče ustavi izvršbo, če upnik v tem roku ne predlaga ponovnega rubeža ali če rubež, predlagan do izteka tega roka, ni uspešen. Tri mesečni rok je zakonski rok, iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi upnik v tem roku predlagal ponovni rubež (tega pritožba tudi ne zatrjuje), zato je sodišče ravnalo prav, ko je izvršbo na premičnine ustavilo. Pritožbeno sodišče pa še nadalje ugotavlja, da sta bila (neuspešna) rubeža opravljena dne 12.4.2006 in dne 26.5.2006 ter da je upnik dne 1.6.2006 podal predlog za odlog rubeža, da pa navedeno dejanje upnika na tek trimesečnega roka ni vplivalo, ker sam predlog za odlog izvršbe nima učinkov odloga, ti namreč nastanejo šele z izdajo sklepa, s katerim sodišče predlogu za odlog izvršbe ugodi (v konkretnem primeru pa je bil izdan 21.11.2006) in bi moral upnik predlagati ponovni rubež že takrat pred potekom trimesečnega roka.

Po navedenem se pokaže, da pritožba ni utemeljena, zato jo je sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). V postopku pred sodiščem prve stopnje namreč tudi ni najti nobenih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ).

Izrek o stroških v zvezi s pritožbo odpade, ker jih pritožnik ni priglasil.