Jedro

Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožena stranka oprosti plačila sodne takse za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 60,00 EUR v 15 dneh od vročitve tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila, pod izvršbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje delno oprostilo toženo stranko plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari in sicer nad zneskom 100,00 EUR (do zneska 306,00 EUR), v preostalem delu pa je predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrnilo (I. točka izreka sklepa) ter naložilo toženi stranki, da mora sodno takso v znesku 100,00 EUR plačati v 15 dneh od prejema sklepa na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, razviden iz izreka sklepa (II. točka izreka sklepa).

Zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, to je zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava, s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter toženo stranko oprosti plačila sodnih taks v celoti. Toženec se ne strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je odločilo, da toženec ne more biti oproščen plačila sodnih taks v celoti, ker ne prejema denarne socialne pomoči. Toženec namreč izpolnjuje pogoje za oprostitev, ker je prejemnik denarne socialne pomoči, kot izhaja iz določbe CSD A. z dne 2. 6. 2014, saj bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se toženec preživlja.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami – ZPP) v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZPP preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri tem pa je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ob takšnem preizkusu pritožbeno sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti. Izpodbijani sklep je materialno pravno nepravilen, ker je v času po njegovi izdaji Ustavno sodišče Republike Slovenije ugotovilo, da zakonske določbe Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Ur. l. RS, št. 37/2008 do 63/2013), na podlagi katerih je bil izdan, niso v skladu z Ustavo.

ZST-1 v 11. členu določa, da sodišče oprosti stranko plačila takse v celoti, če stranka na podlagi odločbe pristojnega organa prejema denarno socialno pomoč po določbah zakona, ki ureja socialno varstvene prispevke in zakona, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev. Drugi odstavek 11. člena ZST-1 določa, da stranko, ki ni prejemnik denarne socialne pomoči po prejšnjem odstavku, sodišče delno oprosti plačila taks, če bi bila s plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena ZST-1 sodišče stranki, ki ni prejemnik denarne pomoči po prvem odstavku tega člena, odloži plačilo taks ali ji dovoli obročno plačilo, če bi bila s takojšnim plačilom ali takojšnjim plačilom v celotnem znesku občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Sodišče lahko stranki odloži plačilo taks najdalje do izdaje odločbe. Pri odločanju o delni oprostitvi, odlogu ali obročnem plačilu taks mora sodišče upoštevati premoženjsko, finančno in likvidnostno stanje stranke.

Ustavno sodišče Republike Slovenije je v postopku presoje ustavnosti navedenega člena ZST-1 z odločbo U-I-85/14-13, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS št. 58/2014 (28. 7. 2014), odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Državnemu zboru je naložilo, da mora ugotovljeno neskladje odpraviti v roku enega leta po objavi te odločbe, do odprave ugotovljenega neskladja pa se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.

Ob upoštevanju citirane odločbe Ustavnega sodišča, zlasti odločitve o načinu njene izvršitve oz. uporabe 1. odstavka v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 do odprave ugotovljenega neskladja teh določb z Ustavo RS, je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti. Iz odločbe Centra za socialno delo A. opr. št. ... z dne 2. 6. 2014, ki jo je toženec predložil sodišču skupaj s pritožbo v obravnavani zadevi, izhaja, da je bila tožencu za obdobje od 1. 6. 2014 do 31. 8. 2014 priznana pravica do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje in pravica do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev. Iz obrazložitve navedene odločbe, izdane v zvezi z vlogo toženca za uveljavljanje pravice do subvencij in plačil iz naslova obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, izhaja, da bi bil toženec lahko upravičen do denarne socialne pomoči v višini 265,22 EUR mesečno, ker izpolnjuje pogoje za pridobitev denarne socialne pomoči (ker je ostal brez periodičnega dohodka in ima le premoženje, ki se ne upošteva in ne vpliva na dodelitev denarne socialne pomoči).

Pritožba toženca se torej utemeljeno zavzema za oprostitev plačila sodnih taks v celoti, čeprav zmotno zatrjuje, da je toženec po odločbi CSD prejemnik denarne socialne pomoči. To namreč iz navedene odločbe ne izhaja. Ker pa toženec, čeprav v času, ko je prvostopenjsko sodišče izdalo izpodbijani sklep, ni prejemal denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, izpolnjuje pogoje in bi bil do denarne pomoči upravičen, če bi vlogo podal, so v njegovem primeru izpolnjeni tudi pogoji za oprostitev plačila sodnih taks v celoti (upoštevajoč citirano odločbo Ustavnega sodišča, s katero je določen način izvršitve odločbe v času do odprave ugotovljenega neskladja z Ustavo).

Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi 3. točke 365. člena ZPP pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.

Ker je toženec s pritožbo uspel, je upravičen tudi do povračila stroškov postopka, v skladu z določbami 154. in 155. člena ZPP ter Zakona o odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 67/2008 - ZOdvT). Potrebni stroški za pritožbo znašajo: nagrada za postopek s pritožbo – 50,00 EUR (tar. št. 3220) ter pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev v višini 20 % nagrade, to je 10,00 EUR, kar je skupaj 60,00 EUR. Navedeni znesek pritožbenih stroškov je tožeča stranka dolžna povrniti toženi stranki, skupaj s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude s plačilom, kot izhaja iz izreka tega sklepa.