28. 10. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Mitje Kšela iz Križevcev pri Ljutomeru in drugih, Ivana Rozmana iz Maribora in drugih ter Rajka Kuharja iz Spodnjega Dupleka na seji dne 28. oktobra 2004

sklenilo:

1.Pobuda Rajka Kuharja za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99, 64/01, 64/04 in 100/04 - ur.p.b.) se zavrne.

2.Postopek za preizkus pobud Mitje Kšela in drugih ter Ivana Rozmana in drugih za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99 in 64/01) se ustavi.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pobudniki s prvopodpisanim Mitjo Kšelo izpodbijajo zadnji stavek drugega odstavka 23. člena Zakona o visokem šolstvu (Uradni list RS, št. 67/93, 99/99 in 64/01 Ž v nadaljevanju ZVis), ki ureja sodelovanje študentov pri imenovanju rektorja univerze. Izpodbijana določba naj bi pomenila kršitev 14. in 44. člena Ustave, ker določa, da ima volilno pravico na volitvah rektorja univerze samo po en predstavnik študentskega sveta vsake članice univerze, torej le izredno majhen (simboličen) odstotek vseh študentov. Menijo, da je izpodbijana določba v neskladju z Ustavo, ker ne določa vsaj sorazmerne zastopanosti študentov v volilnem telesu, ki je določeno za izvolitev rektorja.

2.Pobudniki s prvopodpisanim Ivanom Rozmanom navajajo, da izpodbijana določba izključuje iz volilnega telesa, ki ima pravico izvoliti rektorja, visokošolske sodelavce in druge delavce univerze. To naj bi pomenilo kršitev 14. člena Ustave in kršitev pravice do sodelovanju pri upravljanju javnih zadev iz 44. člena Ustave. Ker je rektor univerze akademski starešina, poslovodni in strokovni vodja univerze ter njen zakoniti zastopnik, bi pri njegovi izvolitvi morale enakopravno sodelovati vse strukture delavcev na univerzi.

3.Pobudnik Rajko Kuhar kot delavec Univerze v Mariboru, ki ne opravlja pedagoške dejavnosti, navaja, da je izpodbijana določba v nasprotju s 75. členom Ustave, ker priznava pravico do soodločanja pri upravljanju zavoda le določenim kategorijam zaposlenih. Izvolitev rektorja kot poslovodnega organa naj bi bila stvar upravljanja zavoda zato bi vsi delavci morali imeti pravico sodelovati pri njegovi izvolitvi. Poudarja, da je takšno odločitev sprejelo tudi Ustavno sodišče z odločbo št. U-I-104/92 z dne 7. 7. 1994 (Uradni list RS, št. 45/94 in OdlUS III, 86).

B. - I.

4.Ker so pobudniki predlagali oceno ustavnosti iste določbe ZVis, je Ustavno sodišče vse pobude združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.

5.V postopku preizkusa so bile pobude poslane v odgovor Državnemu zboru, ki nanje ni odgovoril.

6.Z Zakonom o spremembah in dopolnitvah ZVis (Uradni list RS, št. 63/04 - v nadaljevanju ZVis-D) se je izpodbijana določba drugega odstavka 23. člena spremenila tako, da je pravico do volitve rektorja univerze razširila tudi na visokošolske sodelavce, ki so zaposleni na univerzi, in povečala sodelovanje študentov pri izvolitvi rektorja na eno petino od glasov vseh visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih sodelavcev, ki so na univerzi zaposleni (tretji odstavek 7. člena ZVis-D).

7.Ker se je izpodbijana določba ZVis med postopkom za oceno ustavnosti spremenila, je Ustavno sodišče v skladu s 47. členom Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) pozvalo pobudnike oziroma njihove predstavnike, naj se izjavijo, ali vztrajajo pri pobudah, in pojasnijo, kako bi se v primeru ugotovitve, da izpodbijana določba ni bila v skladu z Ustavo, izboljšal njihov pravni položaj. Pobudniki so bili opozorjeni, da Ustavno sodišče lahko postopek ustavi, če v danem roku ne bodo dali zahtevanih pojasnil.

8.Pobudniki s prvopodpisanima Mitjo Kšelo in Ivanom Rozmanom se v danem roku na poziv Ustavnega sodišča niso odzvali. Zato je Ustavno sodišče postopek za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena ZVis ustavilo (2. točka izreka).

B. - II.

9.Pobudnik Rajko Kuhar je Ustavnemu sodišču sporočil, da pri pobudi vztraja. ZVis-D je s spremembo drugega odstavka 23. člena ZVis vključil v volilno telo, ki voli rektorja univerze, tudi visokošolske sodelavce, ki so na univerzi zaposleni. S tem imajo pravico voliti rektorja vsi delavci, ki sodelujejo pri izobraževalnem, znanstveno-raziskovalnem in umetniškem delu, kot tudi študentje univerze. Niso pa z novo določbo vključeni v volilno telo za izvolitev rektorja zaposleni delavci univerze, ki opravljajo druga dela, ki niso neposredno povezana s pedagoškim delom.

10.Rektor univerze je organ univerze, ki vodi, predstavlja in zastopa univerzo kot visokošolski zavod (prvi odstavek 23. člena Zakona o visokem šostvu, Uradni list RS, št. 100/04 Ž v nadaljevanju ZVis-UPB2). Je strokovni in poslovodni organ univerze, za katerega izvolitev je Zakon določil posebno volilno telo, ki ga sestavljajo tisti zaposleni, ki so udeleženi pri opravljanju visokošolske dejavnosti. Izvolitev rektorja, tako kot imenovanje direktorja kakšnega drugega zavoda, ne sodi v upravljanje visokošolskega zavoda. Kot organ upravljanja univerze je v 22. členu ZVis-UPB2 določen upravni odbor, ki ga sestavljajo "predstavniki ustanovitelja, predstavniki delavcev, ki opravljajo visokošolsko dejavnost, predstavniki študentov, predstavniki drugih delavcev in predstavniki delodajalcev". Iz navedenega je razvidno, da imajo drugi delavci univerze, ki ne opravljajo visokošolske dejavnosti, svojega predstavnika v organu upravljanja, tj. v upravnem odboru. Zato so pobudnikove navedbe, da izvolitev rektorja univerze pomeni upravljanje zavoda in da bi zato v skladu s 75. členom Ustave morali imeti pravico sodelovati pri njegovi izvolitvi vsi delavci univerze, očitno neutemeljene.

11.Na to ugotovitev ne more vplivati niti pobudnikovo sklicevanje na odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-104/92, saj se je ta odločitev sodišča nanašala na sestavo sveta zavoda kot organa upravljanja (29. člen Zakona o zavodih, Uradni list RS, št. 12/91 in nasl. - v nadaljevanju ZZ) in ne na imenovanje poslovodnega organa zavoda - direktorja (31. člen ZZ). Na podlagi navedene odločbe Ustavnega sodišča je bilo spremenjeno besedilo drugega odstavka 29. člena ZZ tako, da svet zavoda sestavljajo predstavniki vseh delavcev zavoda in ne samo predstavniki delavcev, ki opravljajo dejavnost, za katero je zavod ustanovljen (Zakon o spremembi Zakona o zavodih, Uradni list RS, št. 8/96 - ZZ-A). Zato je Ustavno sodišče pobudo kot očitno neutemeljeno zavrnilo.

C.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena in tretjega odstavka 28. člena ZUstS v sestavi: predsednica dr. Dragica Wedam Lukić ter sodnice in sodniki dr. Janez Čebulj, dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in Jože Tratnik. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednica dr. Dragica Wedam Lukić