Jedro

Okrajno sodišče v A ima enajst sodnikov in v slovenskih razmerah ni manjše okrajno sodišče, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj hčerke drugega nasprotnega udeleženca, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica. Zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je hčerka drugega nasprotnega udeleženca zaposlena v isti zgradbi, kot je sodišče, pred katerim ima njen oče sodni postopek, ampak bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki nepravdnega oddelka Okrajnega sodišča v A. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na obeh sodiščih, ki se nahajata v isti zgradbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen institut izločitve posameznih sodnikov.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v A je podalo predlog za delegacijo pristojnosti. Tehtni razlog za prenos pristojnosti naj bi bil v tem, da je drugi nasprotni udeleženec A. A. oče B. B., ki je zaposlena kot strokovna sodelavka na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v A. Okrajno sodišče v A spada v območje sodnega okrožja A. Sedeža obeh sodišč se nahajata na istem naslovu. Zaposleni se vsakodnevno srečujejo, pisarne, kjer opravljajo delo, se nahajajo vrata do vrat, med seboj so povezani in si izmenjujejo mnenja. Poleg tega je pred Okrajnim sodiščem v A v teku tudi razpisni postopek za izvolitev kazenskega sodnika, na katerega se je prijavila tudi strokovna sodelavka B. B. Predsednica okrajnega sodišča bo sodelovala v razpisnem postopku, in sicer bo opravila razgovor s strokovno sodelavko in podala obrazloženo mnenje o ustreznosti kandidatke. Dodaja še, da so se z delegacijo pristojnosti strinjali udeleženci postopka. Glede na navedeno predlaga, naj Vrhovno sodišče določi za odločanje o tej zadevi drugo stvarno pristojno sodišče. 2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Med druge tehtne razloge v smislu navedene zakonske določbe je šteti tudi zahtevo po objektivni nepristranskosti sodišča, ki je povezana s percepcijo javnosti in udeležencev postopka o nepristranskosti vseh sodnikov pristojnega sodišča. 4. Sodniki vseh sodišč odločajo na podlagi ustave in zakonov, pri opravljanju svoje funkcije pa morajo vselej ravnati tako, da varujejo nepristranskost in neodvisnost sojenja ter ugled sodniške službe. Okrajno sodišče v A bojazen, da bi bila v konkretni zadevi percepcija neodvisnosti sojenja lahko ogrožena, utemeljuje z zaposlitvijo hčerke drugega nasprotnega udeleženca na kazenskem oddelku Okrožnega sodišča v A, ki se nahaja v isti zgradbi kot Okrajno sodišče v A, ki obravnava konkretno zadevo. V sodni praksi je zavzeto stališče, da je lahko okrnjen videz nepristranskosti, če je na sodečem sodišču zaposlena stranka ali njen zakonec oziroma sorodnik, ko gre za manjše sodišče.1 Okrajno sodišče v A ima enajst sodnikov in v slovenskih razmerah ni manjše okrajno sodišče, zaradi česar bi se lahko ustvaril vtis o pristranskosti posameznih ali kar vseh sodnikov sodišča pri povprečnem človeku, upoštevajoč položaj hčerke drugega nasprotnega udeleženca, ki je zaposlena na drugem sodišču in tudi ni sodnica. Zato za delegacijo pristojnosti ne zadošča, da je hčerka drugega nasprotnega udeleženca zaposlena v isti zgradbi, kot je sodišče, pred katerim ima njen oče sodni postopek, ampak bi morala biti izkazana ožja povezanost s sodniki nepravdnega oddelka Okrajnega sodišča v A. Ta pa ni izkazana. Hčerka drugega nasprotnega udeleženca namreč ni zaposlena na nepravdnem oddelku pristojnega sodišča niti ni bilo zatrjevano, da bi bila s sodniki tega oddelka v tesnejšem razmerju.2 Dejstvo, da kandidira za sodnico na Okrajnem sodišču v A ni tehten razlog za prenos pristojnosti. Zadeva VS RS I R 129/2015, na katero se sklicuje okrajno sodišče, ni primerljiva, saj je bilo delegaciji pristojnosti tedaj ugodeno, ker je v sporu sodilo sodišče, na katerem je bila kot strokovna sodelavka zaposlena hči (in vnukinja) stranke. V obravnavnem primeru pa hči stranke ni zaposlena na sodišču, ki sodi o zadevi.

5. Vrhovno sodišče še poudarja, da predstavlja procesni institut izločitve na podlagi 70. člena ZPP tisto običajno procesno sredstvo, ki preprečuje, da bi v konkretni zadevi sodila sodnica oziroma sodnik, ki ima s hčerjo drugega nasprotnega udeleženca kakšne tesnejše stike. Predlog za prenos krajevne pristojnosti ni namenjen temu, da bi zadevo obravnavalo sodišče, kjer niti nobena od strank niti noben od ožjih sorodnikov strank nima oziroma ni imel nikoli kakršnihkoli stikov s katerimkoli zaposlenim na sodečem sodišču ali celo na obeh sodiščih, ki se nahajata v isti zgradbi. Zagotavljanju objektivne nepristranskosti je namenjen omenjeni institut izločitve posameznih sodnikov.3

6. Ker predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Primerjaj zadevo VS RS I R 77/2019. 2 Primerjaj zadevo VS RS I R 146/2020. 3 Primerjaj zadevo VS RS I R 105/2021.