8. 1. 2020

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Stane Lesjak, Petrovče, na seji 8. januarja 2020

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj–Koper do priključka Velenje jug (Uradni list RS, št. 3/17) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija Uredbo o državnem prostorskem načrtu za državno cesto od priključka Šentrupert na avtocesti A1 Šentilj-Koper do priključka Velenje jug (v nadaljevanju Uredba), s katero država načrtuje izgradnjo dela t. i. tretje razvojne osi. Navaja, da je lastnik nepremičnine parc. št. 11/11, k. o. Andraž, ki leži na območju izpodbijanega državnega prostorskega načrta (4. člen Uredbe). Pobudnik zatrjuje, da je Uredba v neskladju z 2., 3.a, 8., 25., 70.a, 71., 72. in 73. členom Ustave ter Odlokom o strategiji prostorskega razvoja Slovenije (Uradni list RS, št. 76/04), Uredbo o prostorskem redu Slovenije (Uradni list RS, št. 122/04) in Uredbo o vsebini poročila o vplivih nameravanega posega na okolje in načinu njegove priprave (Uradni list RS, št. 36/09 in 40/17), v neskladju pa naj bi bila tudi s številnimi pravnimi akti, sprejetimi na ravni Evropske unije.[1] Navaja, da z izpodbijano Uredbo predvidena trasa avtoceste poteka tudi

po vodovarstvenem območju in posebnem varstvenem območju Natura 2000. Zaradi načrtovane gradnje naj bi prišlo do posegov v vodne vire in s tem do nevarnosti njihovega onesnaženja, do povišanja emisij toplogrednih plinov ter njihovega vpliva na kakovost zraka, pa tudi do posegov v naravne habitate ogroženih in mednarodno zavarovanih prostoživečih živalskih vrst. Pobudnik navaja, da vpliv z Uredbo načrtovanega posega na posebno ohranitveno območje Natura 2000 ni bil ustrezno ovrednoten, saj naj okoljsko poročilo iz leta 2015, ki naj bi bilo sestavni del Uredbe, ne bi vsebovalo ključnih podatkov

o tem območju, s končno verzijo okoljskega poročila iz leta 2016 pa naj javnost sploh ne bi bila seznanjena. Pobudnik tudi meni, da bi nadaljevanje projekta pomenilo kršitev

energetske politike Evropske unije. Predlaga, naj Ustavno sodišče do končne odločitve o pobudi zadrži izvrševanje Uredbe.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj. V primerih, ko predpis ne učinkuje neposredno, se lahko pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu Ustavnega sodišča št. U-I-251/07 z dne 10. 1. 2008 (Uradni list RS, št. 6/08, in OdlUS XVII, 2).

3.Izpodbijana Uredba ne učinkuje neposredno. Z njo je Vlada določila načrtovane prostorske ureditve, območje državnega prostorskega načrta, pogoje glede namembnosti posegov v prostor, njihove lege, velikosti in oblikovanja ter druge pogoje za umestitev načrtovane državne ceste v prostor (prvi odstavek 2. člena Uredbe). Za izvedbo gradnje z Uredbo načrtovanega dela avtoceste bo moral investitor na njeni podlagi pridobiti gradbeno dovoljenje v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. V postopku za izdajo gradbenega dovoljenja bo, če bo izkazal svoj pravni interes, kot stranski udeleženec lahko sodeloval tudi pobudnik, ki bo imel v tem postopku možnost uveljavljati tudi očitke, ki jih uveljavlja z obravnavano pobudo. Za pridobitev gradbenega dovoljenja bo moral investitor med drugim izkazati tudi pravico graditi,[2] za kar bo moral predhodno urediti lastninskopravna razmerja s pobudnikom. Pobudnik bo zato lahko očitke o nezakonitosti in protiustavnosti Uredbe uveljavljal tudi v morebitnem postopku razlastitve njegovih nepremičnin, ki ležijo na območju z Uredbo načrtovane gradnje.[3]

4.Glede na navedeno, pobudnik ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Uredbe. Ustavno sodišče je zato njegovo pobudo zavrglo. Glede na tako odločitev se Ustavnemu sodišču ni bilo treba opredeljevati do pobudnikovega predloga za začasno zadržanje izvrševanja Uredbe.

5.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednik dr. Rajko Knez ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Rok Čeferin, dr. Dunja Jadek Pensa, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik, Marko Šorli in dr. Katja Šugman Stubbs. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Rajko Knez Predsednik

Pobudnik zatrjuje neskladje z Direktivo Sveta 92/43/EGS z dne 21. maja 1992 o ohranjanju naravnih habitatov ter prosto živečih živalskih in rastlinskih vrst (UL L 206, 22. 7. 1992), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta št. 2004/54/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih varnostnih zahtevah za predore v vseevropskem cestnem omrežju (UL L 167, 30. 4. 2004), Direktivo 2008/96/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. novembra 2008 o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 319, 29. 11. 2008), Direktivo (EU) 2019/1936 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. oktobra 2019 o spremembi Direktive 2008/96/ES o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture (UL L 305, 26. 11. 2019), Direktivo 2009/147/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. novembra 2009 o ohranjanju prosto živečih ptic (UL L 20, 26. 1. 2010), Direktivo 2001/42/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2001 o presoji vplivov nekaterih načrtov in programov na okolje (UL L 197, 21. 7. 2001), Direktivo 2003/35/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. maja 2003 o sodelovanju javnosti pri sestavi nekaterih načrtov in programov v zvezi z okoljem in o spremembi direktiv Sveta 85/337/EGS in 96/61/ES glede sodelovanja javnosti in dostopa do sodišč (UL L 156, 25. 6. 2003), Direktivo (EU) 2016/2284 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. decembra 2016 o zmanjšanju nacionalnih emisij za nekatera onesnaževala zraka, spremembi Direktive 2003/35/ES in razveljavitvi Direktive 2001/81/ES (UL L 344, 17. 12. 2016), Direktivo 2003/4/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. januarja 2003 o dostopu javnosti do informacij o okolju in o razveljavitvi Direktive Sveta 90/313/EGS (UL L 41, 14. 2. 2003), Direktivo Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23 oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (UL L 327, 22. 12. 2000), Direktivo 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2006 o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 372, 27. 12. 2006), Direktivo 2011/92/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. decembra 2011 o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 26, 28. 1. 2012), Direktivo 2014/52/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 16. aprila 2014 o spremembi Direktive 2011/92/EU o presoji vplivov nekaterih javnih in zasebnih projektov na okolje (UL L 124, 25. 4. 2014), Direktivo Komisije 2003/101/ES z dne 3. novembra 2003 o spremembi Direktive Sveta 92/109/EGS o proizvodnji in dajanju na trg nekaterih snovi, ki se uporabljajo za nezakonito proizvodnjo mamil in psihotropnih snovi (UL L 286, 4. 11. 2003), Direktivo Komisije 2014/80/EU z dne 20. junija 2014 o spremembi Priloge II k Direktivi 2006/118/ES Evropskega parlamenta in Sveta o varstvu podzemne vode pred onesnaževanjem in poslabšanjem (UL L 182, 21. 6. 2014), Uredbo (EU) št. 1315/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o smernicah Unije za razvoj vseevropskega prometnega omrežja in razveljavitvi Sklepa št. 661/2010/EU (UL L 348, 20. 12. 2013), Uredbo (EU) 2019/1010 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 5. junija 2019 o uskladitvi obveznosti poročanja na področju zakonodaje, povezane z okoljem, ter spremembi uredb (ES) št. 166/2006 in (EU) št. 995/2010 Evropskega parlamenta in Sveta, direktiv 2002/49/ES, 2004/35/ES, 2007/2/ES, 2009/147/ES in 2010/63/EU Evropskega parlamenta in Sveta, uredb Sveta (ES) št. 338/97 in (ES) št. 2173/2005 ter Direktive Sveta 86/278/EGS (UL L 170, 25. 6. 2019).

Glej 3. točko drugega odstavka 35. člena in 6. točko prvega odstavka 43. člena Gradbenega zakona (Uradni list RS, št. 61/17 in 72/17 – popr. – GZ).

Prim. sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-206/10 z dne 30. 9. 2010 in št. U-I-69/13, U-I-70/13, U-I-71/13, U-I-72/13, U-I-73/13, U-I-75/13 z dne 19. 4. 2013 ter odločbo Ustavnega sodišča št. U-I-11/18 z dne 17. 6. 2019 (5. točka obrazložitve).