Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 370/98

ECLI:SI:VSRS:1999:II.IPS.370.98 Civilni oddelek

privatizacija stanovanj obročno plačilo kupnine dodatni popust ob predčasnem odplačilu stanovanja
Vrhovno sodišče
3. marec 1999
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Prisilna narava določb o privatizaciji bivših družbenih stanovanj ne izključuje možnosti, da se pogodbenika glede formiranja kupnine ali načina plačila sporazumeta tudi drugače.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožničin zahtevek, da ji je toženka dolžna plačati 234.144,00 SIT iz naslova domnevno preplačane kupnine za stanovanje. Ugotovilo je, da je tožnica plačala le pogodbeno dogovorjeno razliko za stanovanje in da je njen zahtevek za vrnitev dela plačila neutemeljen.

Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in navedeno sodbo potrdilo.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 1. in 2. točke prvega odstavka 385. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter predlagala, da naj se pobijana sodba spremeni tako, da se ugodi njenemu zahtevku ali pa naj se sodbi nižjih sodišč razveljavita.

Sodišču očita nepoznavanje stanovanjskega zakona, poda svoje razumevanje navedenega zakona o pogojih prodaje stanovanj in meni, da so ji bili pogoji prodaje vsiljeni. Ti pogoji tudi niso bili v skladu z zakonom in zato je pogodba protizakonita oziroma nična. V postopku je bil prezrt tudi aneks k pogodbi z dne 15.12.1992. Kršitev postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP pa je podana, ker je nasprotje med vsebino aneksa in razlogi izpodbijane sodbe o pogodbi.

Toženka na revizijo ni odgovorila, Državno tožilstvo Republike Slovenije pa se o reviziji ni izjavilo (tretji odstavek 390. člena zakona o pravdnem postopku, naprej ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče ugotavlja, da tožnica razen z eno izjemo, ni pojasnila v reviziji, katere bistvene kršitve določb pravdnega postopka naj bi bile zagrešene. Ker mora revizijsko sodišče paziti po uradni dolžnosti le na bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP (po določilu 386. člena ZPP), ki v tem primeru ni bila zagrešena, ni bilo dolžno na podlagi pavšalno zatrjevane kršitve določb pravdnega postopka samo iskati morebitne kršitve. Edini v reviziji opredeljeno zatrjevan očitek, da sodba (ni navedeno ali prve ali druge stopnje) nima razlogov o odločilnem dejstvu, ki se nanaša na aneks pogodbe ter da naj bi bilo nasprotje med tem aneksom in v sodbah navedenimi razlogi v njem, kaže na očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Ta kršitev pa po presoji revizijskega sodišča ni podana. Namreč v razlogih sodbe sodišča prve stopnje je navedena vsebina aneksa z dne 15.12.1992 h kupni pogodbi z dne 24.12.1991, v razlogih sta obe listini podrobno in natančno ocenjeni ter so natančno navedeni tudi razlogi sodišča, na podlagi katerih dejstev je ugotovilo odločilne okoliščine in kako jih je pravno presodilo. Tako imenovana miselna pot sodišča prve stopnje, po kateri je prišlo do sprejete odločitve, je v dejanskem in pravnem pogledu pojasnjena do podrobnosti na šestih straneh, razlogi pa so skladni med sabo in s sprejeto odločitvijo. Sodišče druge stopnje pa je tako sodbo sodišča prve stopnje v celoti sprejelo in je v razlogih svoje sodbe svoja stališča dovolj jasno navedlo. Očitek o zatrjevani kršitvi postopka je zato brez podlage.

Objektivne sestavine dejanskega stanja med pravdnima strankama niso sporne: pravdni stranki sta 24.12.1991 sklenili pogodbo, s katero je toženka prodala tožnici kot imetnici stanovanjske pravice sporno stanovanje z obročnim odplačevanjem in 30% popustom za kupnino 489.975,00 SIT, katero se je tožnica zavezala plačati v 240 obrokih, od tega 10% to je 48.997,00 SIT do 30.12.1991. Na tožničin predlog pa sta pravdni stranki 14.12.1992 sklenili aneks h kupni pogodbi, s katerim se je tožnica zavezala plačati toženki preostalo kupnino v višini 443.226,00 SIT v enkratnem znesku. Sodišči nižjih stopenj sta ugotovili, da tožnica terja vračilo dela kupnine v znesku 234.144,00 SIT, do katerega je prišla tako, da je seštela svoja vplačila 516.272,00 SIT (443.226,00 SIT po aneksu in 73.046,00 SIT po kupni pogodbi z upoštevanjem delnega vračila), od česar je odštela 279.986,00 SIT kolikor bi znašala 40% kupnine decembra 1991, če bi jo poravnala z enkratnim vplačilom. Na podlagi takih ugotovitev in nadaljnje, da sta kupna pogodba in aneks k njej veljavno sklenjena, sta zaključili, da tožničin zahtevek ni utemeljen, ker je plačala samo to kar se je zavezala plačati s pogodbo. Ocenili sta še, da sta bila pogodba in aneks veljavno sklenjena in da je tožnica skupaj plačala toženki le toliko kupnine kot ji je bila dolžna na podlagi določb 117. in 120. člena stanovanjskega zakona (SZ). Zato sta tožničin tožbeni zahtevek zavrnili.

Po presoji revizijskega sodišča je odločitev sodišč druge in prve stopnje pravilna, ker tožničin zahtevek nima podlage v določbah stanovanjskega zakona (117. do 120. člen) oziroma v določbah zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR (predvsem člen 210). Kakšne pravne možnosti je tožnica imela leta 1991 kot imetnica stanovanjske pravice ob uveljavitvi stanovanjskega zakona glede nakupa stanovanja, ne more biti sporno. Stanovanje je lahko kupila po določbah 117. člena (obročno), z enkratnim plačilom kupnine in z največjim to je 60% popustom (119. člen) in v primeru predčasnega odplačila stanovanja, sicer kupljenega obročno, z dodatnim popustom po določbi 120. člena. Navedene določbe o privatizaciji bivših družbenih stanovanj so prisilne narave. To pomeni, da mora lastnik prejšnjemu imetniku stanovanjske pravice prodati stanovanje in zato lahko upravičenec pravico do sklenitve pogodbe po določbah stanovanjskega zakona tudi izsili s tožbo. Toda prisilna narava navedenih norm ne izključuje možnosti, da se pogodbenika glede formiranja kupnine ali načina plačila sporazumeta tudi drugače. Toda v danem primeru te okolnosti med pravdnima strankama sploh niso sporne, ker sta se pravdni stranki o prodaji stanovanja sporazumeli že decembra 1991 po določbah 117. člena SZ (pri čemer sta dogovorili po ugotovitvah nižjih sodišč le krajši plačilni rok, ker je toženka v tem primeru nudila nižjo prodajno ceno). Tako pogodbo pa sta na predlog tožnice po preteku približno enega leta spremenili po določbah 120. člena SZ. Ob tem pa je pomembno, da tožnica veljavnosti pogodbe ali aneksa ni pobijala ter je s tožbo, vloženo 11.12.1995 v predmetnem sporu zahtevala zgolj vrnitev domnevnega preplačila. To preplačilo pa očitno gradi na primerjavi med realno kupnino v decembru 1991 s 60% popustom z dejansko plačano kupnino v decembru 1992, ki da res iztoževano nominalno razliko. Pri tem pa tožnica očitno prezre tudi nadaljnjo okolnost, da je s sklenitvijo obročno dogovorjenega plačila kupnine dosegla 30% popust (drugi odstavek 117. člena SZ), z aneksom zaradi dogovorjenega predčasnega odplačila celotne kupnine po 120. členu SZ pa še dodatni popust 28,5% ter da je iztoževana razlika zgolj odraz monetarnih sprememb oziroma spremembe vrednosti denarja. Revizijsko sodišče po povedanem zaključuje, da sodišči nižjih stopenj nista zagrešili očitane kršitve materialnega zakona. V celoti neutemeljeno revizijo tožnice je zato revizijsko sodišče zavrnilo (393. člen ZPP).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia