Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo formalno in vsebinsko uveljavlja revizija. Iz izreka drugostopenjske sodbe in sklepa ni razvidno, kaj spreminja sodišče. Sodbe prvostopenjskega sodišča v prvem odstavku tako, kot je to storilo, ne more spremeniti, saj je bil v prvem odstavku samo zavrnjen tožničin zahtevek, ki ga je sodišče v celoti citiralo.
Sprememba citata ne pomeni spremembe izreka sodbe. Če pa je imelo drugostopenjsko sodišče namen spreminjati odločitev organov tožene stranke, kar bi bilo smiselno, bi to moralo storiti drugače. Lahko bi spremenilo celoten izrek sodbe sodišče prve stopnje, če bi izreklo drugi disciplinski ukrep, ali pa sprejelo drugačno pravno kvalifikacijo, ki na samo odločitev sodišča prve stopnje glede disciplinskega ukrepa ne more vplivati, pojasniti v obrazložitvi sodbe. Poleg tega s takim izrekom kot je sedaj, ni jasno, ali se nova pravna kvalifikacija nanaša na obe prej očitani disciplinski kršitvi (po 8. in 16. točki 111. člena pravilnika), ali velja sprememba samo za eno in za katero kvalifikacijo.
Reviziji se ugodi, razveljavita se 1. alineja prvega odstavka in drugi odstavek izpodbijane sodbe in se zadeva vrne sodišču druge stopnje v novo sojenje.
Revizijski stroški so nadaljnji stroški postopka.
Prvostopenjsko sodišče je zavrnilo tožničin zahtevek za razveljavitev odločb disciplinske komisije in delavskega sveta tožene stranke z dne 8.11.1993 in 26.11.1993 o prenehanju delovnega razmerja in odločbe o suspenzu ter sklenilo, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Drugostopenjsko sodišče je delno ugodilo pritožbi tožeče stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje v prvem odstavku izreka glede pravne kvalifikacije disciplinske kršitve tako, da se glasi: "Odločba in sklep disciplinskega organa tožene stranke z dne 8.11.1993 ter 26.11.1993 se spremenita tako, da se ugotovi, da je tožnica odgovorna za hujšo kršitev delovne obveznosti po 17. točki 111. člena pravilnika o delovnih razmerjih.", razveljavilo pa jo je glede odločitve o povrnitvi materialne škode iz odločbe in sklepa disciplinskih organov tožene stranke z dne 8.11.1993 in 26.11.1993 ter v tem delu tožbo zavrglo. V preostalem delu je glede izrečenega disciplinskega ukrepa in suspenza pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
Zoper to pravnomočno sodbo in sklep je tožeča stranka vložila pravočasno revizijo, v kateri je uveljavljala revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navajala je, da je s spremembo in razveljavitvijo prvostopenjske sodbe izrek postal nerazumljiv, ker nasprotuje sam sebi in razlogom sodbe, glede spremembe pravne kvalifikacije disciplinske kršitve pa v sodbi ni razlogov o odločilnih dejstvih. Zato je predlagala, da revizijsko sodišče izpodbijano sodbo ustrezno spremeni oziroma podredno, da zadevo razveljavi in jo vrne v ponoven postopek.
Revizija je bila v skladu z določbo 390. člena zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list SFRJ, št. 4/77 do 35/91 in Uradni list RS, št. 55/92 in 19/94) vročena nasprotni stranki, ki na revizijo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.
Revizija je utemeljena.
Revizijsko sodišče ni ugotovilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 10. točke drugega odstavka 354. člena ZPP, na katere pazi po uradni dolžnosti (386. člen ZPP). Druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka se upoštevajo samo, če so z revizijo uveljavljane. Revizija uveljavlja revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka, do katerega naj bi prišlo zaradi kršitev 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP.
Revizijsko sodišče je ugotovilo, da je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka, ki jo formalno in vsebinsko uveljavlja revizija. Iz izreka drugostopenjske sodbe in sklepa ni razvidno, kaj spreminja sodišče. Sodbe prvostopenjskega sodišča v prvem odstavku tako, kot je to storilo, ne more spremeniti, saj je bil v prvem odstavku samo zavrnjen tožničin zahtevek, ki ga je sodišče v celoti citiralo.
Sprememba citata ne pomeni spremembe izreka sodbe. Če pa je imelo drugostopenjsko sodišče namen spreminjati odločitev organov tožene stranke, kar bi bilo smiselno, bi to moralo storiti drugače. Lahko bi spremenilo celoten izrek sodbe sodišče prve stopnje, če bi izreklo drugi disciplinski ukrep, ali pa sprejelo drugačno pravno kvalifikacijo, ki na samo odločitev sodišča prve stopnje glede disciplinskega ukrepa ne more vplivati, pojasniti v obrazložitvi sodbe. Poleg tega s takim izrekom kot je sedaj, ni jasno, ali se nova pravna kvalifikacija nanaša na obe prej očitani disciplinski kršitvi (po 8. in 16. točki 111. člena pravilnika), ali velja spremeba samo za eno in za katero kvalifikacijo.
Čeprav za odločitev revizijskega sodišča ni pomembno, in tudi revizijsko navajanje neposredno ne zatrjuje take kršitve, je drugostopenjsko sodišče spremembo, ki bi morala temeljiti na določbah 373. člena ZPP, opravilo tako, da je brez obravnave drugače ugotovilo dejansko stanje in na taki spremembi utemeljilo sodbo in sklep. Za pravilno pravno kvalifikacijo disciplinske kršitve je odločilnega pomena ugotovitev, ali je bilo zaradi dejanj oziroma opustitev tožnice ovirano in onemogočeno pravilno delovanje podjetja, kar brez izvedbe potrebnih dokazov prvostopenjskega sodišča ugotavlja in nato samo zaključuje drugostopenjsko sodišče. Zato se postavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava ob upoštevanju dejstva, da za odločitev pomembno dejansko stanje v postopku sploh ni bilo ugotavljano.
Zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka je revizijsko sodišče na podlagi prvega odstavka 394. člena ZPP razveljavilo sodbo drugostopenjskega sodišča in mu zadevo vrnilo v novo sojenje.
Sklepanje o revizijskih stroških temelji na določbi tretjega odstavka 166. člena ZPP.
Sodišče je odločbe ZPP uporabilo smiselno kot predpise Republike Slovenije v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Urdni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).