Jedro

Tožena stranka obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika, je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za razveljavitev klavzule pravnomočnosti na zamudni sodbi Okrajnega sodišča v Kočevju P 51/2012 z dne 8. 1. 2013 in toženi stranki naložilo plačilo 412,25 EUR pravdnih stroškov tožeče stranke.

2. Zoper sklep se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep spremeni oziroma razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Pravi, da je sklep nepravilen in nezakonit. Dokazni postopek je pokazal, da tožena stranka obvestila o prejeti pošiljki ni prejela. Priča C. S. je povedal, da nikdar, torej tudi v spornem obdobju, na vratih lovskega doma ni bilo zataknjenega nobenega listka. Če bi za toženo stranko prišla kakšna pošiljka, bi jo o tem obvestil. Zakoniti zastopnik tožene stranke je povedal, da pošto vselej dvigne, če je o njej obveščen. Ob takšnih izpovedbah je mogoče zaključiti, da obvestilo o prispeli pošiljki dejansko ni bilo na primeren in učinkovit način pritrjeno na vrata. Poštni uslužbenec T. M. je povedal, da je obvestilo nalepil na vrata z običajnim salotejpom običajne širine kakšnega centimetra. Takšen salotejp glede na svoje karakteristike ni primeren za lepljenje na lesena vrata in izpostavljenost raznim vremenskim vplivom, zlasti vetru. Tudi poštni uslužbenec ni izključil možnosti, da bi se obvestilo zaradi vetra odlepilo. Povedal je tudi, da gre za mesto, ki je vsem lahko dostopno. Sodišče bi torej ob logični razlagi izpovedb moralo zaključiti, da tožena stranka obvestila o prejetem pismu in posledično sodnega pisanja ni prejela.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je izvedlo izčrpen dokazni postopek, ki je pokazal, da je bila toženi stranki zamudna sodba P 51/2012 z dne 8. 1. 2013 vročena pravilno v sladu s pravili ZPP(1). Ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bila tožena stranka obveščena o prispeli pošiljki skladno s tretjim odstavkom 142. člena ZPP, imajo vso potrebno dokazno podporo in jih pritožbene navedbe v ničemer ne omajajo. Iz pojasnila Pošte Slovenije z dne 17. 6. 2013 in izpovedbe poštenega delavca T.M. izhaja, da je slednji 16. 1. 2013 toženi stranki poskušal vročiti sodno pošiljko na naslovu ..., ki je bil v času vročanja vpisan v sodnem registru. Ker tožena stranka na tem naslovu ne posluje in tudi nima nameščenega predalčnika (nesporno dejstvo), je pismonoša obvestilo o prispelem pismu pustil na vratih, po poteku 15 dnevnega roka, ker naslovnik pisma ni prevzel, pa pismo vrnil sodišču. Tožena stranka poštne pošiljke v danem roku ni dvignila, zato je prišlo do fikcije vročitve. Da je bilo 16. 1. 2014 obvestilo o prispeli pošiljki pritrjeno na vrata na naslovu tožene stranke, izhaja tudi iz vročilnice (list. št. 32), ki je javna listina in kot taka dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (224. člen ZPP).

5. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožena stranka tudi z ostalimi dokazi svojih trditev o nepravilni vročitvi zamudne sodbe ni uspela dokazati. Če zakoniti zastopnik obvestila o prispeli pošiljki ni prejel in če starešina lovske družine obvestila o prispeli pošiljki na vratih lovskega doma ni opazil, to samo po sebi, zlasti pa glede na zgoraj povzete dokaze, ne dokazuje, da toženi stranki obvestilo ni bilo vročeno pravilno v skladu s pravili ZPP. Tožena stranka torej obstoja kršitve pri vročanju ni uspela dokazati, čeprav je bilo dokazno breme o tem na njej. Če je tožena stranka dejansko poslovala na drugem naslovu, kot je zapisan v sodnem registru, pa ob tem ni naredila spremembe naslova v sodnem registru in če si ni uredila predalčnika(2), je razlog za to, da sodnega pisanja ni prejela, izključno na njeni strani.

6. Pogoji za razveljavitev potrdila pravnomočnosti zamudne sodbe P 51/2012 z dne 8. 1. 2013 torej niso podani. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

(1) Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in nasl.).

(2) Prim. 43. člen Zakona o poštnih storitvah (Ur. l. RS, št. 51/2009), ki lastniku oziroma uporabniku objekta nalaga dolžnost namestitve predalčnika, njegovega vzdrževanja in praznjenja.