Up-289/01

30. 12. 2003

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. zavarovalnica, d.d., Ž., ki jo zastopata predsednik uprave B. B. in članica uprave C. C., na seji senata dne 12. decembra 2003 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. zavarovalnica zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 68/99 z dne 11. 4. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnica z vloženimi pravnimi sredstvi zoper prvostopenjsko davčno odločbo, s katero ji je bilo naloženo plačilo premalo plačanega davka od dobička pravnih oseb, ni uspela. Zato vlaga še ustavno pritožbo. Za razliko od pristojnih davčnih in sodnih organov namreč meni, da oblikovanje matematičnih rezervacij zmanjšuje davčno osnovo. To naj bi izhajalo iz same narave matematičnih rezervacij ter iz Zakona o davku od dobička pravnih oseb (Uradni list RS, št. 72/93 in nasl. - v nadaljevanju ZDDPO), saj naj bi zavarovalno-tehnične rezervacije ne spadale med dolgoročne rezervacije iz 23. člena ZDDPO oziroma naj bi matematične rezervacije skladno s 43. členom ZDDPO zmanjševale davčno osnovo. Zatrjevano utemeljuje z zgodovinsko in teleološko razlago ureditve tega področja, ne pa z gramatikalno, ker harmonizaciji domačih sistemskih predpisov s področja zavarovalništva s predpisi Evropske unije še ni sledila uskladitev posameznih drugih določb, ki se nanašajo na zavarovalništvo. Posledica te neusklajenosti naj bi bila nekonsistentnost ureditve (npr. 43. člen ZDDPO), ki naj bi kršila načela pravne države (2. člen Ustave), oziroma napačna uporaba materialnega prava, ki se odraža v povečanju pritožničine davčne obveznosti. S tem pa naj bi bili kršeni še pravici do zasebne lastnine (33. člen Ustave) in do svobodne gospodarske pobude (74. člen Ustave).

B.

Ustavno sodišče ni instanca organom, ki odločajo v upravnem postopku oziroma upravnem sporu in ni pristojno odločati o tem, ali je bilo samo po sebi v izpodbijanih odločbah dejansko stanje pravilno ugotovljeno in materialno ter procesno pravo pravilno uporabljeno. V skladu s 50. členom Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene človekove pravice in temeljne svoboščine.

Ustavno sodišče v okviru preizkusa ustavne pritožbe ni ocenjevalo kršitev 2. člena Ustave, ker ta ne ureja kakšne človekove pravice in temeljne svoboščine, temveč vsebuje načela pravne države. Zato se pri utemeljevanju ustavne pritožbe nanj ni mogoče samostojno sklicevati. Pri tem Ustavno sodišče pripominja, da je enake navedbe že presojalo s sklepom št. U-I-272/01 z dne 4. 12. 2003, s katerim je zavrnilo pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 23. člena in prvega odstavka 43. člena ZDDPO.

5.Glede zatrjevanih kršitev materialnega prava Ustavno sodišče poudarja, da v postopku z ustavno pritožbo ne more ocenjevati teh kršitev samih po sebi. Ustavno sodišče lahko presoja le ali so sodišča v izpodbijanih sodbah zavzela kakšno stališče, ki bi bilo v neskladju s katero od človekovih pravic in temeljnih svoboščin oziroma, ali je odločitev tako očitno napačna, da jo je mogoče označiti za samovoljno oziroma arbitrarno, kar predstavlja kršitev 22. člena Ustave. Iz pritožničinih navedb izhaja, da naj bi sodišča uporabila materialno pravo na način, ki je v neskladju s 33. in 74. členom Ustave. Vendar tega, razen z navedbami o neupravičenem povečanju njenih davčnih obveznosti, ne utemeljuje.

Ker je glede na navedeno pritožničino zatrjevanje kršitve ustavnih pravic in temeljnih svoboščin neutemeljeno, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan