Jedro

ZIZ ne daje strokovnim sodelavcem pooblastila za odločanje o vseh ugovorih, podanih v postopku, ki je bil začet po predlogu na podlagi verodostojne listine, temveč le za odločanje o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega presoja je omejena na pravočasnost, popolnost, dovoljenost in obrazloženost ugovora.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je bil zavrnjen ugovor dolžnic z dne 14. 12. 2007 zoper sklep o izvršbi I 98/22076 z dne 22. 1. 1999. Sklep je izdal strokovni sodelavec.

Proti sklepu so se pritožile vse tri dolžnice, zaradi narave odločitve pa višje sodišče vsebine pritožbe ne povzema.

Pritožba je utemeljena, vendar iz drugih razlogov, kot jih uveljavljajo pritožnice.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) v prvem do tretjem odstavku 6. člena (1) ureja sestavo sodišča prve stopnje. V prvem odstavku predpisuje pravilo, da izvršilni postopek na prvi stopnji vodi in izdaja odločbe sodnik posameznik, v drugem in tretjem odstavku pa so določene izjeme od pravila, tako da so dana določena pooblastila strokovnim sodelavcem (v drugem odstavku tudi sodniškim pomočnikom) za vodenje in odločanje oziroma opravljanje posameznih dejanj v izvršilnem postopku. Strokovni sodelavci lahko odločajo: o predlogu za izvršbo za izterjavo denarnih terjatev, o predlogu za izterjavo denarnih terjatev z drugimi ali dodatnimi izvršilnimi sredstvi ali predmeti, po odredbi sodnika o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ter o zahtevi za obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja, o zahtevi za obračun terjatve in o delitvi kupnine iz prodanih stvari upnikom (prim. 1. in 4. alinea drugega odstavka ter 2. alinea tretjega odstavka 6. člena ZIZ). Izdajo pa lahko: sklepe in odredbe o predujmih, varščinah, stroških postopka, o sodnih taksah, o ustavitvah postopka in druge vmesne procesne sklepe (prim. 2. alinea drugega odstavka 6. člena ZIZ).

V skladu s 4. alineo drugega odstavka 6. člena ZIZ so strokovni sodelavci pooblaščeni, da po odredbi sodnika odločajo tudi o ugovorih zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, vendar je izjemo od pravila, da v izvršilnem postopku odloča sodnik, treba razlagati restriktivno. Višje sodišče razume določbo tako, da ZIZ ne daje strokovnim sodelavcem pooblastila za odločanje o vseh ugovorih, podanih v postopku, ki je bil začet po predlogu na podlagi verodostojne listine, temveč le za odločanje o rednem ugovoru zoper sklep o izvršbi, katerega presoja je omejena na pravočasnost, popolnost, dovoljenost in obrazloženost ugovora (2).

V konkretnem primeru je strokovni sodelavec s sklepom odločil o ugovoru novih dolžnic iz 56a. člena ZIZ zoper sklep o izvršbi, ki je bil zoper prvotnega dolžnika sicer izdan na podlagi verodostojne listine, vendar je postal že 11. 4. 2000 pravnomočen in ima v delu, v katerem je odločeno, da naj dolžnik poravna terjatev (t.i. kondemnatorni del), naravo izvršilnega naslova. Dolžnice so na podlagi sklepa o nadaljevanju izvršbe po pokojnem prvotnem dolžniku z dne 14. 11. 2006 vstopile v izvršbo po pravnomočnosti sklepa o izvršbi in so lahko ugovarjale le zoper pravnomočni sklep o izvršbi (ugovor po izteku roka iz razlogov in pod pogoji iz 56. člena ZIZ in ugovor iz 56a. člena ZIZ iz razloga po 12. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ).

V konkretnem primeru torej ne gre za odločanje o takšnem ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, o katerem bi strokovni sodelavec po odredbi sodnika (iz spisa takšna odredba ni niti razvidna) imel zakonsko pooblastilo za odločanje. O ugovoru bi torej moral odločiti sodnik, ker pa je odločil strokovni sodelavec, je kršeno pravilo o sestavi sodišča in je zato sklep obremenjen z bistveno kršitvijo določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ (3). Iz tega razloga je bilo treba sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

O pritožbi je na podlagi četrtega odstavka 6. člena ZIZ višje sodišče odločilo po sodnici posameznici, saj ne gre za pritožbo zoper sklep, o kateri bi v skladu z navedeno določbo moralo sodišče odločiti v senatu treh sodnikov.

(1) prim. tudi 35. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju – ZIZ-H. (2) Takšen namen zakonodajalca izhaja iz obrazložitve k 2. členu predloga Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ-E), Poročevalec DZ 92/2006, saj je glavni cilj ureditve pospešitev izvršilnih postopkov in zmanjšanje sodnih zaostankov.

(3) V teoriji je glede sodbe, ki je ni izdal sodnik, zaslediti stališča: po J. Juhartu je takšna sodba neobstoječa (glej Civilno procesno pravo FLRJ, str. 481, J. Zobcu pa je bližje stališče, da je nična (glej Pravdni postopek zakon s komentarjem, 3. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2009, str.274 in 275. V sodni praksi je zaslediti opredelitev, da je v podobnem primeru, kot je obravnavani, podana bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke drugega odstavka 339. člena ZPP (glej npr. VSM sklep I Ip 491/2009).