14. 4. 2006

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. A. iz Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 28. marca 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. I Up 1461/2003 z dne 30. 3. 2005 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča, Oddelka v Novi Gorici, št. U 85/2002 z dne 12. 9. 2003, z odločbo Ministrstva za okolje in prostor št. 462-01-272/01 z dne 27. 2. 2002 in s sklepom Upravne enote Gornja Radgona št. 351-679/93-13/135 z dne 19. 10. 2001 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnica je vložila denacionalizacijski zahtevek za vrnitev nepremičnin, ki so bile podržavljene njeni pravni prednici. Med parcelami, za katere je kot obliko vrnitve zahtevala plačilo odškodnine, sta bili tudi parceli št. 744 in 745, vpisani v vložek št. 402 k.o. V. V. Glede teh dveh parcel je med postopkom zahtevek spremenila tako, da je zahtevala njuno vrnitev v last in posest. Ta zahtevek je bil pravnomočno zavrnjen. Pritožnica je upravnemu organu dne 11. 10. 2001 predlagala, naj odloči še o zahtevku, s katerim je za ti dve parceli zahtevala plačilo odškodnine. Pri tem je opozorila, da upravni organ o odškodninskem zahtevku za ti dve parceli še ni odločil, hkrati pa je ta del zahtevka opredelila kot razširitev zahtevka.

2.Upravni organ je zahtevo, da se za navedeni nepremičnini izplača odškodnina, zavrgel. Pri tem je navedel, da je bilo o denacionalizaciji navedenih parcel že pravnomočno odločeno, odločitev o zahtevku za plačilo odškodnine pa bi pomenila odločanje o isti stvari, kar ni dopustno. Pritožnica se je zoper tako odločitev pritožila, vendar je bila pritožba zavrnjena. Neuspešna je bila tudi v upravnem sporu.

3.Pritožnica navaja, da je glede na obrazložitev sklepa upravnega organa prve stopnje možno šteti, da je ta organ njen predlog za spremembo denacionalizacijskega zahtevka razumel kot umik prvotnega zahtevka, s katerim je (tudi) za ti dve parceli zahtevala odškodnino. Sama meni, da prvotnega zahtevka glede teh dveh parcel ni umaknila. Zatrjuje, da bi upravni organ prve stopnje, kolikor je štel, da je takšen zahtevek umaknila, moral o tem izdati ustrezen sklep o ustavitvi postopka, zoper katerega bi lahko uporabila pravna sredstva. Ker upravni organ tega ni storil, naj bi ji onemogočil izkoristiti pravico do pravnega sredstva oziroma vložiti novo zahtevo. S tem naj bi ji upravni organ prve stopnje kršil človekovo pravico iz 22. člena Ustave. Enako kršitev pritožnica očita upravnemu organu druge stopnje in sodiščema, ki sta odločala v upravnem sporu.

B.

4.Ustavno sodišče je pridobilo spis zadeve, v kateri so bile izdane izpodbijane odločbe. Iz spisa ne izhaja, da bi upravni organ prve stopnje spremembo denacionalizacijskega zahtevka, na podlagi katere je pritožnica zahtevala vrnitev predmetnih parcel v last in posest, štel kot umik prvotnega zahtevka, s katerim je za ti dve parceli zahtevala plačilo odškodnine. Tega ni mogoče trditi niti za upravni organ druge stopnje niti za obe sodišči. Očitno se tega zaveda tudi pritožnica, ki zatrjevano kršitev 22. člena Ustave uveljavlja za primer, da sta oba upravna organa in sodišči pri odločanju izhajali iz predpostavke, da gre pri spremembi denacionalizacijskega zahtevka tudi za umik zahtevka za plačilo odškodnine. Ker se je edini očitek, s katerim pritožnica utemeljuje kršitev človekovih pravic, izkazal kot neutemeljen, se Ustavno sodišče ni spuščalo v vprašanje, ali bi te navedbe, kolikor bi se pokazale kot resnične, pomenile (zgolj) kršitev 22. člena Ustave ali pa morebiti tudi kršitev drugih človekovih pravic (zlasti 25. člena Ustave).

5.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

Milojka Modrijan