Jedro

Brez navedbe zemljiške parcele, na kateri naj se določi pripadajoče zemljišče, in brez podatkov o njenem zemljiškoknjižnem lastniku predloga ni mogoče obravnavati. Tudi po pravilih nepravdnega postopka, ki se subsidiarno uporabljajo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, mora biti predlog, s katerim se začne postopek, ustrezno konkretiziran.

Dokazovanje z izvedencem je namenjeno ugotavljanju utemeljenosti predloga in ne njegovemu oblikovanju.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo predlog za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi na P v L. 2. Predlagatelj se je pravočasno pritožil. V pritožbi se sklicuje na vse zakonske pritožbene razloge. Predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in nadaljevanje postopka. Vztraja, da je svoj predlog ustrezno dopolnil. Ker ga je oprl na javno veljavne in dostopne evidence, dodatnih dejstev ni treba navajati, upoštevaje načelo javnosti in zaupanja v zemljiško knjigo. Sodišču je predlagal, naj za ugotovitev pripadajočega zemljišča k stavbi izvede dokaz z izvedencem gradbene, geodetske ali druge ustrezne stroke. Predlagal je tudi, naj v postopku sodeluje upravnik stavbe, ter napovedal ustrezno modifikacijo zahtevka. Kot nasprotne udeležence je poleg prve predlagal še ostale zemljiškoknjižne lastnike. Četrto nasprotno udeleženko je označil s podatki, kot so navedeni v zemljiški knjigi, sicer pa je predlagal imenovanje skrbnika za poseben primer. Navsezadnje je sodišče v zadevi N 70/2011 že samo ugotovilo njene dediče. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je predlagatelja pozvalo k dopolnitvi njegovega predloga. Brez navedbe zemljiške parcele, na kateri naj se določi pripadajoče zemljišče, in brez podatkov o njenem zemljiškoknjižnem lastniku takšnega predloga ni mogoče obravnavati. Tudi po pravilih nepravdnega postopka, ki se subsidiarno uporabljajo v postopku za vzpostavitev etažne lastnine in določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, mora biti predlog, s katerim se začne postopek, ustrezno konkretiziran. Razmerje, o katerem naj sodišče odloči, je dolžan predlagatelj v zadostni meri opredeliti, tako glede njegove vsebine, kot glede udeležencev postopka. Sklicevanje na zemljiškoknjižne podatke in temeljna načela zemljiškoknjižnega prava ne zadošča, če ni jasno, o kateri zemljiški parceli naj sodišče odloči. Predlagatelj te svoje obveznosti tudi ne more prevaliti na izvedenca. Dokazovanje z izvedencem je namreč namenjeno ugotavljanju utemeljenosti predloga in ne njegovemu oblikovanju.

5. V postopku za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi sodišče kot pripadajoče zemljišče določi tisti del zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, ki je neposredno namenjeno za redno rabo stavbe. Pripadajoče zemljišče določi tudi na drugih zemljiških parcelah, če so te nastale iz zemljiške parcele, na kateri stavba stoji, in če to ne posega v pravice tretjih oseb, ki so na takih zemljiških parcelah pridobile pravice v dobri veri (tretji odstavek 7. člena ZVEtL). Poleg predlagatelja so udeleženci tega postopka tudi zemljiškoknjižni lastnik parcele, ki bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi, zemljiškoknjižni lastnik stavbe, h kateri se določa pripadajoče zemljišče, druga oseba, katere pravni interes utegne biti s sodno odločbo prizadet, in občina, na območju katere se nahaja stavba, h kateri se določa pripadajoče zemljišče (tretji odstavek 26. člena ZVEtL).

6. Predlagatelj je po pozivu sodišča prve stopnje svoj predlog sicer dopolnil z navedbo, da stavba na P stoji na zemljiščih s parc. št. 99/1, 99/2 in 100, vse k.o. X. Niti iz dopolnjenega predloga pa ni razvidno, katera od navedenih parcel bi lahko prišla v poštev za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi. Prav tako predlagatelj ni navedel zemljiškoknjižnega lastnika zemljiške parcele, ki naj bi predstavljala pripadajoče zemljišče. Tudi v pritožbi predlagatelj zgolj ponavlja svoje dosedanje navedbe. Te so bodisi nerelevantne, saj dejstvo, da predlagatelj v dopolnitvi predloga ni navedel dedičev prvotne četrte nasprotne udeleženke, ni bilo razlog za zavrženje njegovega predloga, bodisi so presplošne in neutemeljene, kar velja za navedbo, da je predlagatelj na podlagi 16. člena ZVEtL kot nasprotne udeležence predlagal zemljiškoknjižne lastnike "nepremičnin". Katere nepremičnine je imel predlagatelj v mislih, namreč ni pojasnil, za povrh pa 16. člen ZVEtL opredeljuje udeležence udeležence postopka za vpostavitev etažne lastnine, medtem ko so udeleženci postopka za določitev pripadajočega zemljišča k stavbi določeni v 26. členu ZVEtL.

7. Pritožba po navedenem ni utemeljena. Ker v postopku na prvi stopnji ni bilo niti uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev, je sodišče druge stopnje pritožbo predlagatelja zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL potrdilo sklep sodišča prve stopnje.