Jedro

Skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP se lahko o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se postopek konča, sodišču pa je dana možnost, da o višini stroškov odloča (šele) po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da je toženec dolžan tožnici v roku 8 dni povrniti 316,66 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo prvi dan po izteku tega roka.

2. Zoper ta sklep se toženec pravočasno pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP). Bistvene pritožbene navedbe bodo povzete v nadaljevanju.

3. Tožnica odgovora na pritožbo ni vložila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženec uvodoma izpostavlja, da sta zoper razpravljajočo sodnico vloženi dve kazenski ovadbi, in sicer zaradi soodgovornosti za izdajo krive sodbe Cp 493/2021, predmet obeh kazenskih ovadb pa je tudi neizkazana pristojnost sodeče sodnice v tej zadevi. Izpostavlja, da nerešene kazenske ovadbe pomenijo procesno oviro, zato so dejanja sodnice nezakonita in brez pravnega učinka.

6. Glede zgoraj povzetega je najprej pojasniti, da je bilo tožencu že v sodbi tukajšnjega sodišča Cp 493/2021 z dne 13. 1. 2022 v točkah od 17. do 22. pojasnjen način (pre)dodelitve predmetne pravdne zadeve sodeči sodnici, zato se sodišče druge stopnje v tem delu ne bo ponavljajo in se v tem delu sklicuje na razloge v predmetni sodbi. Razpravljajoča sodnica v dotični zadevi ni izločena, zato ne držijo pritožbene navedbe, da so njena dejanja nezakonita in brez pravnega učinka. Sodišče druge stopnje v zvezi z dotičnim pritožbenim očitkom tudi ni zaznalo kršitev na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v povezavi s 366. členom ZPP.

7. Pritožnik nadalje v bistvenem izpostavlja, da ni zakonite podlage in razloga za odločitev o tem, da se o potrebnih stroških pravdnega postopka odloči s posebnim sklepom po pravnomočnosti sodbe. Ob tem se sklicuje na določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP. V nadaljevanju (v zvezi s stroški) povzema in izpodbija sodbo sodišča druge stopnje Cp 493/2021 z dne 13. 1. 2022, delno pa tudi sodbo sodišča prve stopnje P 40/2019 z dne 31. 5. 2021. 8. Tožencu je pojasniti, da je sodišče prve stopnje v sodbi P 40/2019 z dne 31. 5. 2021 o stroških odločilo po temelju. Odločitev o stroških postopka po temelju je postala pravnomočna s sodbo Cp 493/2021 z dne 13. 1. 2022 (vse to izhaja tudi iz 1. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa), zato o temelju teh stroškov ni dopustno ponovno odločati. Kot je s povzetkom ustrezne pravne podlage pojasnilo že sodišče prve stopnje, se lahko skladno z določbo četrtega odstavka 163. člena ZPP o zahtevi za povrnitev stroškov odloči v sodbi ali v sklepu, s katerim se postopek konča, sodišču pa je dana možnost, da o višini stroškov odloča (šele) po pravnomočnosti odločitve o glavni stvari. S tem je tožencu odgovorjeno na pritožbeno navedbo, da ni zakonite podlage in razloga za odločitev o tem, da se o potrebnih stroških pravdnega postopka odloči s posebnim sklepom (po pravnomočnosti sodbe) ter na ostale pritožbene navedbe, ki jih smiselno podaja v tej povezavi. Glede pritožbenih navedb s katerimi se izpodbija sodba sodišča prve stopnje z dne 31. 5. 2021, pa je obrazložiti, da toženec s pritožbo zoper izpodbijani sklep ne more izpodbijati odločbe sodišča prve stopnje, ki je pravnomočna, prav tako pa ne more izpodbijati sodbe sodišča druge stopnje v zadevi Cp 493/2021. Odločba sodišča druge stopnje se lahko izpodbija zgolj z izrednimi pravnimi sredstvi ob predpostavkah, ki jih določa ZPP.

9. Pritožba nadalje navaja, da sodišče prve stopnje ni razpolagalo z zahtevkom tožnice glede priglašenih stroškov, saj bi sicer o višini le-teh tudi odločilo, kar pa ne drži, saj je tožnica svoje stroške pravočasno priglasila na naroku za glavno obravnavo 31. 5. 2021, ki se ga toženec ni udeležil. 10. Toženec višine in potrebnosti tožničinih stroškov konkretizirano ne izpodbija. V pritožbi zgolj na splošno poudarja, da teh stroškov ni dolžan plačati, glede česar pa se je sodišče druge stopnje že opredelilo (8. točka obrazložitve tega sklepa). Sodišče druge stopnje je v tem delu opravilo preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo je pravilno uporabljeno, odmerjena višina stroškov je skladna z Odvetniško tarifo.

11. Pritožbene navedbe o: (-) potrebnosti vloženih kazenskih ovadb; (-) izterjevanju glavnice s strani tožnice; (-) protizakonitosti delovanja senata v zadevi Cp 493/2021 ter (-) da sodba sodišče prve stopnje ni postala pravnomočna 13. 1. 2022 kot navaja sodišče prve stopnje, saj je sodbo sodišče druge stopnje prejel šele 9. 3. 2022 – za odločitev o pritožbi zoper izpodbijani sklep niso pravno odločilne. Toženec s povzetim pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje ne more izpodbiti. Zgolj v zvezi s pravnomočnostjo sodbe sodišča prve stopnje sodišče druge stopnje pojasnjuje, da postane odločitev pravnomočna z dnem izdaje sodbe sodišča druge stopnje.

12. Ker pritožbene navedbe niso utemeljene, je sodišče druge stopnje – potem ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP – pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

13 Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).