Jedro

Zmotno je stališče tožene stranke, da zaradi nepredložitve pogodbe o zaposlitvi pogodbe o delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, vloga ni popolna. Tožena stranka po mnenju sodišča vloge tožeče stranke glede na to, da njena vsebina ni predpisana s predpisom ne bi smela zavreči.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, izpodbijani sklep Direktorata za zdravstveno varstvo št. 0600-95/2016-6 z dne 24. 1. 2017 se odpravi in se zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Ministrstvo za zdravje, Direktorat za zdravstveno varstvo (v nadaljevanju tožena stranka) zavrgel vlogo Diagnostičnega laboratorija, Zdravstvenega doma ... (v nadaljevanju tožeča stranka), za pridobitev dovoljenja za izvajanje preiskav na področju medicinske biokemije. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je navedla, da je tožeča stranka podala vlogo za pridobitev dovoljenja za izvajanje preiskav s področja medicinske biokemije po Pravilniku o pogojih, ki jih mora izpolnjevati laboratorij za izvajanje preiskav na področju laboratorijske medicine (v nadaljevanju Pravilnik). Tožena stranka je dne 16. 8. 2016 tožečo stranko pozvala, da vlogo za pridobitev dovoljenja dopolni z ustrezno dokumentacijo, s pogodbo o sklenjenem delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, kot to določa 14. člen Pravilnika. Na ponoven poziv je dne 29. 12. 2016 prejela odgovor tožeče stranke v katerem navaja, da je vloga formalno popolna in da je komisija tista, ki lahko ugotavlja ustreznost usposobljenosti predlagane vodje laboratorija. Tožena stranka je z dopisom z dne 5. 1. 2017 tožeči stranki odgovorila, da vodja laboratorija, ki je po izobrazbi univ. dipl. ing. kem. teh., po spremembi Pravilnika nima ustrezne specializacije s področja medicinske biokemije za vodenje laboratorija. O spremembi Pravilnika so bili vsi zdravstveni domovi in bolnišnice dne 12. 2. 2016 obveščeni z dopisom, v katerem so bili posebej opozorjeni na spremembo prvega in drugega odstavka 14. člena Pravilnika. Ker tožeča stranka nepopolne vloge za pridobitev dovoljenja za izvajanje preiskav s področja medicinske biokemije kljub pozivu ni dopolnila, zato je na podlagi drugega odstavka 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) vlogo zavrgla.

2. Tožeča stranka izpodbija sklep tožene stranke. V tožbi navaja, da je tožena stranka v nasprotju s tretjim odstavkom 4. člena Pravilnika sprejela vsebinsko odločitev o neizpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, ne da bi izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti predhodno ugotavlja zato pristojna komisija, ki je imenovana s strani uradne osebe ministrstva in vodi postopek.

3. V nadaljevanju navaja, da je Pravilnik, v delu v katerem brez zakonite podlage in razlogov arbitrarno omejuje zaposlitev oseb, ki nimajo specializacije iz medicinske biokemije na delovnem mestu vodje laboratorija, neustaven. Neskladen pa je tudi z veljavnim Pravilnikom o licencah v dejavnosti laboratorijske medicine, ki določa, da se s podelitvijo licence, ki je javna listina, dokazuje strokovno usposobljenost strokovnjaka laboratorijske medicine za samostojno opravljanje dejavnosti laboratorijske medicine v Republiki Sloveniji. Pridobljena licenca zato izkazuje strokovno usposobljenost tudi za vodenje laboratorija.

4. Spremenjeni 14. člen Pravilnika je neustaven, v delu, ki določa, da laboratorij s področja medicinske biokemije vodi specialist medicinske biokemije, ki ima z medicinskim laboratorijem sklenjeno delovno razmerje v obsegu, ki omogoča strokovno vodenje in obvladovanje delovnih procesov v tem laboratoriju. Obseg vodenja je namreč nedoločno in nejasno določen, ob upoštevanju tretjega odstavka 14. člena Pravilnika, po katerem lahko vodja prenese pooblastilo za izvajanje in kakovost vseh procesov in postopkov v medicinskem laboratoriju na druge zaposlene. Ker Pravilnik izobrazbe in specializacije drugih zaposlenih ne opredeljuje, so to lahko tudi zaposleni s srednješolsko izobrazbo laboratorijske smeri. Zaradi neustavnosti Pravilnika je v posledici nepravilen in nezakonit tudi izpodbijani sklep. Sodišču predlaga, da izpodbijani sklep odpravi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

5. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe tožeče stranke. Po tem, ko navede pravne podlage na podlagi katerih je izdala izpodbijani sklep pojasni, da je tožeči stranki že z dopisom z dne 5. 1. 2017 pojasnila, da vodja laboratorija, ki je po izobrazbi univ. dipl. ing. kem. teh. po Pravilniku ne izpolnjuje pogojev za vodenje laboratorija, saj je za vodenje potrebna specializacija s področja medicinske biokemije. Kolikor bi tožeča stranka predložila pogodbo o zaposlitvi s specialistom medicinske biokemije bi tožena stranka imenovala komisijo, ki bi vsebinsko pregledala izpolnjevanje pogojev za pridobitve dovoljenja. Vsebinske odločitve ni sprejela, saj je bila vloga zavržena kot nepopolna. V zvezi z neustavnostjo Pravilnika pa navaja, da je Pravilnik izdan na podlagi ZZDej, ki določa, da lahko zdravstveno dejavnost opravljajo pravne in fizične osebe, na podlagi dovoljenja ministrstva. Med zdravstveno dejavnost sodi tudi laboratorijska dejavnost, ki je določena s Pravilnikom. Sprememba Pravilnika je bila usklajena z razširjenimi strokovnimi kolegiji s področja laboratorijske medicine, ki so glede na 74. člen ZZDej najvišji strokovni organ na posameznem medicinskem področju, katerih naloga je oblikovanje strokovnih doktrin. Kadrovski pogoji so v Pravilniku navedeni iz razloga zagotovitve kakovosti in varnosti opravljanja vseh procesov in postopkov v medicinskem laboratoriju.

6. Tožba je utemeljena.

7. Prvi odstavek 66. člena ZUP določa, da mora biti vloga razumljiva in mora obsegati vse kar je treba, da se lahko obravnava, pri čemer so navedeni splošni podatki, ki jih mora vsebovati. Drugi odstavek navedene določbe določa, da mora vloga (poleg splošnih podatkov iz prvega odstavka) vsebovati tudi sestavine, ki jih določa zakon ali drugi predpis. Navedeno pomeni, da poleg splošnih podatkov, ki jih mora vsebovati vsaka vloga, lahko posamezni materialni predpisi določajo, da mora imeti vloga še druge podatke.

8. Iz določbe tretjega odstavka 4. člena Pravilnika nadalje izhaja, da izpolnjevanje pogojev za opravljanje dejavnosti ugotavlja dva do petčlanska komisija, ki jo z nabora strokovnjakov, ki jih predlagajo pristojni razširjeni strokovni kolegiji imenuje uradna oseba ministrstva, ki vodi postopek, za vsako vlogo posebej. V nadaljevanju pa je določen tudi postopek ravnanja komisije, če niso izpolnjeni pogoji, ki jih za izdajo dovoljenja določa Pravilnik.

9. Po določbah prvega odstavka 4. člena Pravilnika, ki ga je v skladu z 26. členom ZZDej sprejel minister pristojen za zdravje, lahko dejavnost medicinskega laboratorija opredeljenega v 3. členu Pravilnika in na podlagi dovoljenja ministrstva, pristojnega za zdravje opravljajo pravne in fizične osebe, ki izpolnjujejo pogoje iz Pravilnika. Postopek izpolnjevanja pogojev se začne z vlogo za izdajo dovoljenja. Iz odgovora na tožbo tožeče stranke izhaja, da je k vlogi za izdajo dovoljenja treba priložiti obvezne priloge, kot je razvidno iz vzorca vloge, objavljenega na spletni strani tožene stranke. Sodišče ugotavlja, da Pravilnik vsebine vloge in njene obvezne sestavine ne opredeljuje, iz samega obrazca objavljene vloge pa tudi ne izhaja, kdo in na podlagi katerega pooblastila je predpisal vsebino vloge.

10. V zadevi ni sporno, da je tožena stranka vlogo tožeče stranke zavrgla kot nepopolno vlogo in se pri tem sklicevala na ugotovitev, da tožeča stranka ni posredovala podatkov, da laboratorij vodi specialist medicinske biokemije, kljub temu, da je tožeča stranka vztrajala pri svoji vlogi kot formalno popolni, saj naj bi vsebovala vse zahtevane podatke. Pridobljena licenca vodje naj bi po prepričanju tožeče stranke izkazovala strokovno usposobljenost vodje laboratorija.

11. Glede na navedeno je zmotno stališče tožene stranke, da zaradi nepredložitve pogodbe o zaposlitvi pogodbe o delovnem razmerju s specialistom medicinske biokemije, vloga ni popolna. Tožena stranka po mnenju sodišča vloge tožeče stranke glede na to, da njena vsebina ni predpisana s predpisom ne bi smela zavreči. Po določbi drugega odstavka 140. člena ZUP mora stranka za svoje navedbe predložiti dokaze in jih, če je mogoče predložiti. Če tega ne stori, zahteva to od nje uradna oseba, kakor je storila tudi v tem postopku. Če pa stranka v določenem roku ne predloži dokazov, organ samo zaradi tega ne sme zavreči vloge, kot nepopolne po drugem odstavku 67. člena ZUP, temveč mora postopek nadaljevati (tretji odstavek 140. člen ZUP). Tožena stranka je s tem, ko je vlogo tožeče stranke zavrgla po drugem odstavku 67. člena ZUP, bistveno kršila pravila postopka in je zato odločba tožene stranke nezakonita. Glede na navedeno se sodišče o drugih tožbenih razlogih ni izrekalo.

12. Sodišče je tožbi ugodilo in izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je v zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta med tožečo stranko in toženo stranko ni sporno, poleg tega pa je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa ter upravnih spisov očitno, da je potrebno tožbi ugoditi in izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval tudi stranski udeleženec z nasprotnim interesom (prvi odstavek, 59. člena ZUS-1 in 1. alinea drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

K točki II. izreka:

13. Izrek o stroških temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1, po kateri je tožnik, ki je v upravnem sporu uspel glede na opravljena dejanja in način obravnavanja zadeve upravičen do pavšalnega zneska povračila stroškov skladno s Pravilnikom o povračilu stroškov tožniku v upravnem sporu (Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, tožečo stranko pa je zastopal odvetnik, je sodišče tožeči stranki priznalo stroške v višini 285,00 EUR s pripadajočim DDV-jem (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).