Jedro

Če tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, na tožbo ne odgovori, se šteje, da pripoznava tožbeni zahtevek.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdita sodba na podlagi pripoznave ter sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi pripoznave naložilo toženi stranki v plačilo tožečima strankama vsakemu po 2.500,00 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16.9.2008 dalje do plačila, z izpodbijanim sklepom pa je toženi stranki naložilo v povrnitev tožeči stranki pravdne stroške v znesku 546,02 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas zamude.

Zoper sodbo na podlagi pripoznave in zoper sklep se je v roku pritožila tožena stranka.

Zoper sodbo na podlagi pripoznave se tožena stranka pritožuje iz razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in s predlogom, da pritožbeno sodišče sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da pogoje za izdajo sodbe na podlagi pripoznave (pritožba očitno pomotoma navede zamudne sodbe) določa 316. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in po njegovem 4. odst. lahko tožena stranka prekliče pripoznavo tožbenega zahtevka do izdaje sodbe. V sporu majhne vrednosti je vzpostavljena domneva pripoznave zahtevka, če toženec na tožbo ne odgovori. Vendar ta zakonska domneva ni neizpodbojna, ker po 4. odst. 316. člena ZPP tožena stranka lahko pripoznavo tožbenega zahtevka prekliče do izdaje sodbe. Če ima toženec po izrecni določbi 316. člena ZPP pravico, da pripoznavo tožbenega zahtevka do izdaje sodbe prekliče, je odgovor tožene stranke, ki ga je vložila pred izdajo sodbe, po analogiji šteti za preklic sicer vzpostavljene domneve pripoznave zahtevka. V obravnavani pravdi je tožena stranka odgovor na tožbo vložila po poteku roka, vendar pred izdajo izpodbijane sodbe na podlagi pripoznave. V odgovoru je izrecno nasprotovala postavljenemu tožbenemu zahtevku, kar je po svoji pravni naravi preklic pripoznave tožbenega zahtevka. Specialna določba 453.a člena ZPP je novost, ki je bila uvedena z razlogom, da se postopki pospešijo, vendar pod pogoji 316. člena ZPP, ne da bi bila uporaba njegovega 4. odst. izrecno izključena.

Zoper sklep se tožena stranka pritožuje iz razloga nepravilne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da se je tožena stranka zoper sodbo na podlagi pripoznave pritožila in če bo njeni pritožbi ugodeno, bo sodba spremenjena in tudi odločitev o stroških postopka bo morala biti drugačna.

Pritožbi nista utemeljeni.

Določba 1. odst. 453.a člena ZPP, da se šteje, če v sporu majhne vrednosti tožena stranka, ki ji je bila tožba pravilno vročena, ne odgovori na tožbo, da pripoznava tožbeni zahtevek, ni, kot zmotno meni pritožba, zakonska domneva o pripoznavi tožbenega zahtevka, ampak je to neizpodbitno dejstvo. Zakonske domneve se namreč lahko z dokazi izpodbijajo, medtem ko se kogentne (neizpodbitne) določbe zakona ne morejo. Že besedna povezava, da "se šeje" potrjuje zgoraj pojasnjeno, torej, da se neodgovor na tožbo upošteva, ne domneva, kot pripoznava tožbenega zahtevka.

Ko se 453.a člen ZPP sklicuje na pogoje iz 316. člena ZPP za izdajo sodbe na podlagi pripoznave, je to lahko le pogoj iz 2. odst. 316. člena ZPP, to je, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati, na kar je bila tožena stranka pravilno opozorjena že v pozivu za odgovor na tožbo (glej tretjo točko poziva na list. št. 9 v spisu). Torej je zmotno pritožbeno prepričanje, da z vložitvijo poznejšega odgovora na tožbo, a pred izdajo sodbe na podlagi pripoznave, tožena stranka dejansko prekliče svojo pripoznavo zahtevka. Da je tožena stranka v zmoti, ko trdi, da je z odgovorom na tožbo preklicalo pripoznavo zahtevka, je nadalje zaključiti iz določbe 453. člena ZPP, po kateri so neupoštevne vse vloge, ki niso predvidene v 452. členu ZPP. Med upoštevanimi vlogami je le takšen odgovor na tožbo, ki je vložen v osmih dneh. Torej odgovor na tožbo, vložen po poteku osem dni, ni upoševen in se šteje, kot da ni bil vložen.

Pritožbeno sodišče je zato, ker ni ugotovilo niti kršitev, na katere pazi v skladu z 2. odst. 350. člena ZPP po uradni dolžnosti, pritožbo tožene stranke zoper sodbo na podlagi pripoznave kot neutemeljeno zavrnilo in sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

V posledici zavrnitve pritožbe zoper sodbo na podlagi pripoznave je bilo potrebno kot neutemeljeno zavrniti še pritožbo zoper sklep (2. točka 365. člena ZPP), ker je to tožena stranka temeljila na razveljavitvi sodbe na podlagi pripoznave, do česar pa ni prišlo.