Jedro

Tožnika kot lastnika sosednjega zemljišča v postopku parcelacije ne varujeta nobene svoje pravne koristi, zato tudi ni izkazan njen pravni interes, kar potrjuje tako sama opredelitev parcelacije, kot tudi določbi 45. in 46. člena ZENDMPE, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke tega postopka.

Izrek

1. Tožba se zavrne.

2. Zahteva tožnikov za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je toženka zavrnila pritožbo tožnikov zoper odločbo Geodetske uprave RS, Območne geodetske uprave A., Pisarna B., št. ... z dne 8. 10. 2004 (1. točka izreka) in ugotovila, da stroški postopka niso bili zaznamovani (2. točka izreka). Toženka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe navedla, da je v obravnavani zadevi prvostopni organ v prvi točki odločbe z dne 8. 10. 2004 uredil meje oziroma dele mej med parc. št. 712/15 in parcelami št. 712/47, 712/46, 712/60 in 712/66, k.o. C., v drugi točki v postopku parcelacije delil parc. št. 712/15 v parc. št. 712/93 in 712/15, s čimer se je površina parc. št. 712/15 ustrezno zmanjšala, potek meja pa je prikazan v grafičnem prikazu v izreku prvostopne odločbe. Tožnika imata status strank z interesom le v tistem delu postopka, v katerem se je urejala meja med njuno nepremičnino s parc. št. 712/66 in med parc. št. 712/15, v preostalem delu, ki se nanaša na parcelacijo parc. št. 712/15, pa tožnika nimata tega statusa. Postopek parcelacije se uvede na zahtevo lastnika nepremičnine, katere delitev se zahteva. Zakon pogojuje izvedbo parcelacije s predhodno ureditvijo mej parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo (določba 46. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot - v nadaljnjem besedilu: ZENDMPE), v tem postopku pa je bila meja med parc. št. 712/15 in 712/66 urejena, zato so bili izpolnjeni pogoji za parcelacijo parc. št. 712/15. Če sta tožnika z lastnico nepremičnine s parc. št. 712/15, t.j. Občino C., uredila medsebojne pravice in obveznosti v posebnem dogovoru, lahko izpolnitev dogovora tožnika zahtevata v postopku pred pristojnim sodiščem, ne pa v tem postopku, v katerem organ pazi zgolj na to, ali je bil postopek ureditve meje in parcelacije pravilno izveden. Nikakor pa upravni organ ne more presojati civilnopravnih dogovorov med tožnikoma in Občino C..

Tožnika sta vložila tožbo iz razloga kršitve določb postopka, napačne uporabe materialnega prava in nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja ter iz razloga po določbi 3. odstavka 1. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljnjem besedilu: ZUS). V tožbi sta navedla, da se toženka ni opredelila do navedb tožnikov v pritožbi, s čimer je kršila ustavno pravico tožnikov do pravnega sredstva, ki je lahko učinkovita le, če je odločba pritožbenega organa v vsaki bistveni točki obrazložena na tako konkreten način, da pritožniku odgovori na vse bistvene pritožbene navedbe. Toženka se ni opredelila niti do ene izmed relevantnih pritožbenih navedb. Tožnika se z odločbo ne strinjata in dodajata, da jima je bila kršena ustavna pravica do zasebne lastnine iz določbe 33. člena Ustave RS. Primarno je bila kršena določba 2. odstavka 7. člena ZENDMPE. S parcelacijo, kot je določena s prvostopno odločbo, se navedeni določbi ne zadosti, saj predstavlja neurejeno parcelno razporeditev parcele št. 712/15. Novo odmerjena parc. št. 712/93, ki je nastala iz enotne parc. št. 712/15, je v naravi razdeljena na 3 enote, in sicer na vzhodni del ob parc. št. 712/46, na dostopno pot na sosednjo parcelo št. 712/47 in vzhodni del, ki meji na parcelo tožnikov št. 712/66. Tožnika imata utemeljen interes, da se izvedena parcelacija odpravi in uredi po zgoraj citirani določbi. V tem primeru gre za tri strnjena zemljišča (in ne za eno), ki so prostorsko in predvsem funkcionalno medsebojno povsem ločena in kot taka ne zadostijo zakonskemu pogoji strnjenosti. Tako je del novoodmerjene parc. št. 712/93 (označeno na skici kot zahodni del) s peskom posuto zemljišče, na katerem stojita kompostnik in plastična cisterna, dve garaži in prostor za orodje. Tožnika se v zakonitost posegov na tem mestu ne bosta spuščala, saj gre še vedno za zemljišče v lasti Občine C., z občinskimi prostorskimi akti pa na teh zemljiščih ni predvidena gradnja ali postavitev pomožnih objektov, po vedenju tožnikov pa niti ni predvideno razpolaganje občine s tem delom zemljišča. Tožnika se sicer iz utemeljenih razlogov bojita, da bo iz tega nadstreška nastala delavnica za popravilo avtomobilskih in drugih motorjev, kar povzroča ob preizkušanju motorjev pri velikih obremenitvah neznosen ropot, ki ne sodi v stanovanjsko naselje, in bo le-ta močno posegal v njuno suvereno lastninsko pravico in uživanje te lastnine, kar bo potencialno predmet večjega števila pravdnih postopkov, katerim bi se ob striktnem spoštovanju zakona izognili. Soseda A.A. in B.B. sta že pred petimi leti začela graditi armirane temelje za garažo, čeprav nista lastnika te parcele. Na tem delu parcele pa so koristno in bogato rastoče drevo, ki je krasilo zelenico, tudi že nadomestili z motečo plastično cisterno in betonskim kompostnikom, ki so ju na zemljišču v lasti občine namestili A.A., B.B. in oče B.B., mejaši novoodmerjene parcele. Srednji del parc. št. 712/93 predstavlja v naravi dostopno pot med parc. št. 712/47 in parc. št. 712/60. Očitno gre na tem delu parcele za povsem drug režim in bo zato ta del v bližnji prihodnosti predmet samostojnega vpisa v kataster in v zemljiško knjigo. Ker je dostop v javnem interesu, ta del v primeru prometa z novoodmerjeno parcelo ne bo smel biti predmet prodaje. Za vzhodni del parcele, ki meji na zemljišče tožnikov, pa je bil dne 31. 3. 2003 dosežen dogovor tožnikov z Občino C. o zasaditvi in ozelenitvi dela parc. št. 712/93, k.o. C., ta dogovor pa je bil dne 29. 8. 2003 tudi potrjen na kraju samem. Tožnika in župan Občine C. C.C. so dogovorili in podpisali dogovor o zatravitvi (najmanj) vzhodnega dela novoodmerjene parc. št. 712/93, k.o. C.. Zaradi nejasnosti v zvezi s parcelacijo ta dogovor še vedno ni uresničen. Tožnika bosta vztrajala na že sklenjenem dogovoru, da Občina C. kot lastnica severovzhodnega dela parc. št. 712/15 (ali po novi parcelaciji parcele št. 712/93) v velikosti cca. 20 m2, uredi zelenico, pri čemer bo izpodbijana odločba onemogočala tako uresničevanje tega dogovora, kot tudi postopek vpisa poti na srednjem delu parcele v zemljiški kataster in zemljiško knjigo. Takšna ureditev pa bi spričo pričakovanih ravnanj lastnikov parc. št. 712/60 grobo posegala v suvereno lastninsko pravico tožnikov kot lastnikov sosednjih zemljišč. Na tem delu parcele se kopičijo odpadki in balast, zaradi enotne parcele pa je funkcionalno različne dele ene parcelne številke nemogoče separativno urejati. Vsak izmed posameznih delov predstavlja povsem samostojno enoto, tako, da je po izpodbijani odločbi utemeljeno pričakovati preselitev balasta iz enega na preostali del parc. št. 712/93, kjer je bila z županom občine dogovorjena zelenica, ki sta jo tožnika pogojevala za podano soglasje k gradnji sosednjega vrtca. Med strankami dogovora tako obstaja sicer obligacijsko razmerje, ki pa ga bo zaradi zmotne uporabe materialnega prava v izpodbijani odločbi nemogoče doseči. Smrad iz novoodmerjene parcele pa se bo širil tudi na sosednjo parcelo v lasti tožnikov, ti vplivi pa bodo onemogočali učinkovito izrabo zasebne lastnine tožnikov. Tožnika sta zato predlagala, da sodišče tožbi ugodi, odločbo toženke odpravi in naloži toženki povrnitev stroškov postopka tožnikov, povečanih za 20 % DDV na odvetniške storitve, z ZZO od dneva izdaje sodbe do plačila, v roku 15 dni pod izvršbo.

Toženka je v odgovoru na tožbo vztrajala pri izpodbijani odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve, in predlagala, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Stranki z interesom A.A. in B.B. sta v odgovoru na tožbo navedli, da so bili tožnika in Občina C. dogovorjeni za ozelenitev dela parc. št. 712/15, in ne 712/93, ki v času dogovora še ni obstajala. Občina C. je del te parcele tudi ozelenila, novo postavljena meja pa same ozelenitve ni popolnoma nič spremenila. Nova parc. št. 712/93 ni razdeljena na tri dele. Popolnoma neupravičeno se tožnika spotikata tudi v lepo cvetoče drevo, ki je krasilo njihovo dvorišče, posadili pa so ga stari starši, posekal pa oče B.B., ker je bilo drevo bolno. Tožnik, ki je po izobrazbi strokovnjak na tem področju, bo moral vedeti, da je bilo omenjeno drevo divja sliva in je odslužila svoj namen. Plastična in oprana cisterna za zbiranje deževnice ne more biti balast, kompostnik pa uporabljajo vsi, ki imajo vrtove, imata pa ga tudi tožnika. Tožnika sta okrog svoje parcele postavila ograjo cca. 2,5 do 3 m in sta si s tem zagotovo zagotovila zasebnost, vsem svojim sosedom pa nagajata in se z njimi spuščata v spore, tako verbalne, kot preko sodišča. Menita, da je tožba popolnoma neutemeljena.

Stranka z interesom Občina C. na tožbo v danem roku ni odgovorila.

Zastopnik javnega interesa svoje udeležbe v tem postopku ni prijavil. K 1. točki izreka: Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je odločitev toženke pravilna in zakonita, za svojo odločitev pa je toženka navedla tudi utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju v celoti sklicuje (določba 2. odstavka 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami pa še dodaja: Iz podatkov izpodbijane odločbe in upravnih spisov je razvidno, da je bil na zahtevo Občine C. kot lastnice parc. št. 712/15, k.o. C., uveden postopek parcelacije (elaborat ... k.o. C.) po določbi 45. člena ZENDMPE (Uradni list RS, št. 52/00 in 87/02 - spremembe z uveljavitvijo SPZ). Parcelacija je po določbi 43. člena ZENDMPE združitev parcel in delitev parcel (določba 1. odstavka). Po določbi 45. člena se nove parcele, nastale s parcelacijo, in njihove meje vpišejo v zemljiški kataster na zahtevo lastnika oziroma druge osebe, ki ima po zakonu pravico zahtevati parcelacijo (določba 1. odstavka 45. člena). Pred izvedbo delitve parcel morajo biti urejene meje parcele, ki se jih dotika nova meja, ki nastane z delitvijo (določba 1. odstavka 46. člena ZENDMPE), postopek ureditve meje in postopek parcelacije pa se lahko izvedeta skupaj na podlagi enotnega elaborata, ki vsebuje sestavine elaborata ureditve meje in elaborata parcelacije (določba 2. odstavka 46. člena ZENDMPE). V obravnavanem primeru je bil, tako kot to dopušča zakon, izdelan enotni elaborat po določbi 2. odstavka 46. člena ZENDMPE. Iz zapisnika mejne obravnave in parcelacije izhaja, da se je tožnica kot solastnica parc. št. 712/66 (drugi solastnik parcele je tožnik) strinjala s pokazano mejo, podpis zapisnika pa je pogojevala z ozelenitvijo obrobnega pasu ob parkirišču, pooblaščeni geodet pa je nato opravil še parcelacijo. Upravni organ je zaradi neudeležbe vseh strank postopka oziroma nedoseženega soglasja o poteku meje razpisal ustno obravnavo dne 5. 1. 2004, na kateri sta tožnika izjavila, da se strinjata z urejeno mejo med parc. št. 712/66 in 712/15 in 712/60. Glede na povzete dejanske ugotovitve v postopku in citirane materialne določbe je nato prvostopni organ izdal odločbo, s katero je uredil mejo med parc. št. 712/15 in ostalimi mejnimi parcelami, med drugim tudi parc. št. 712/66, v 1. točki izreka, ter delil parc. št. 712/15 v parc. št. 712/15 in 712/93 v 2. točki izreka. Tožnika se z mejo, urejeno s 1. točko izreka strinjata, ne strinjata pa se z izvedbo parcelacije parc. št. 712/15, saj menita, da je bilo s tako izvedeno parcelacijo kršeno materialno pravo, natančneje določba 7. člena ZENDMPE, kršen je bil tudi dogovor med tožnikoma in Občino C. o ozelenitvi dela te parcele, tako izvedena parcelacija pa bo po njunem mnenju zaradi pričakovanih dejanj strank z interesom A.A. in B.B. kot lastnikov parc. št. 712/60 tudi neposredno posegala v izvrševanje njune lastninske pravice na parc. št. 712/66, s čimer pa je kršena tudi določba 33. člena Ustave RS. Sodišče se strinja z odločitvijo toženke o zavrnitvi pritožbe tožnikov zoper prvostopno odločbo iz razloga, ker tožnika v postopku parcelacije parc. št. 712/15 nimata položaja stranke z interesom. Tožnika kot lastnika sosednje parc. št. 712/66 namreč v postopku parcelacije ne varujeta nobene svoje pravne koristi, zato tudi ni izkazan njun pravni interes. Navedeno potrjuje že sama opredelitev parcelacije, kot izhaja iz določbe 43. člena ZENDMPE, dodatno pa še določbi 45. in 46. člena, ki opredeljujeta upravičenega predlagatelja postopka in ostale stranke tega postopka. Tožnika imata kot lastnika sosednje parcele št. 712/66 položaj stranke le v postopku ureditve meje, ki mora biti, kot že navedeno, izveden pred postopkom parcelacije, kar izhaja tudi iz določbe 3. odstavka 46. člena, v kateri je urejeno postopanje organa pri ureditvi meje, če ni soglasja lastnikov sosednjih parcel oziroma parcel, ki se jih dotika meja, ki nastane z delitvijo. Ker sta tožnika kot lastnika sosednje parcele št. 712/66 soglašala s potekom meje med njuno parcelo in parcelo, za katero je bila predlagana parcelacija, je bil tako njun pravni interes glede na citirane določbe izčrpan, kar je pravilno ugotovila tudi toženka. Slednja pa je zato ob tej ugotovitvi tudi dovolj natančno in zadostno odgovorila na vse pritožbene navedbe tožnikov v skladu z določbo 254. člena ZUP. Sodišče tako ne more sprejeti tožbenih ugovorov v zvezi z neizpolnjenim dogovorom z Občino C., napačno izvedeno parcelacijo in posledično kršitvijo ustavnih pravic tožnikov, ki se nanašajo na njuno lastninsko pravico, zaradi pričakovanih dejanj strank z interesom, pri čemer pa sodišče še pripominja, da bosta morala tožnika tako neizpolnitev dogovora z občino kot tudi morebitno poseganje v njuno izvrševanje lastninske pravice uveljavljati v drugih postopkih.

Sodišče tako ugotavlja, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen in da je odločba tožene stranke pravilna in zakonita, zaradi česar je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1. K 2. točki izreka: Stroškovni zahtevek tožnikov je sodišče zavrnilo na podlagi 1. odstavka 154. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 36/04 UPB, ZPP), ker tožnika s tožbo nista uspela (na podlagi 1. odstavka 23. člena ZUS sodišče o stroških postopka odloči po določbah ZPP).

Sodišče je ZUS uporabilo na podlagi prehodne določbe 104. člena ZUS-1, ZUS-1 pa na podlagi prehodne določbe 2. odstavka 105. člena ZUS-1.