Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba VIII Ips 188/2016

ECLI:SI:VSRS:2016:VIII.IPS.188.2016 Delovno-socialni oddelek

pokojninska osnova višina starostne pokojnine zavarovalna doba dodana doba
Vrhovno sodišče
10. november 2016
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Iz določbe 193. člena ZPIZ-1 ne izhaja, da bi se lahko dodana doba upoštevala pri odmeri pokojnine, saj se upošteva pri izračunu pokojninske osnove zavarovalna doba (39. člena ZPIZ-1), ki pa je pri dodani dobi ni.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožničin zahtevek za odpravo odločb tožene stranke z dne 10. 7. 2014 in 9. 10. 2014, za priznanje višje starostne pokojnine od 28. 4. 2011 dalje na podlagi 39 let 9 mesecev in 7 dni pokojninske dobe in za izplačilo zapadlih zneskov razlike pokojnin. Presodilo je, da je tožena stranka pravilno uporabila določbe 8., 36. in 193. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-1, Ur. l. RS, št. 106/99 in naslednji). Tožnica je zahtevo za priznanje starostne pokojnine vložila 28. 4. 2011, priznana ji je bila pravica do starostne pokojnine od 26. 9. 2011 dalje v višini 510,30 EUR, ker je v skladu z drugim odstavkom 36. člena ZPIZ-1 izpolnila pogoje za upokojitev s starostjo 60 let 6 mesecev in 28 leti, 6 meseci in 13 dnevi pokojninske dobe. Dodana doba po določbi drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1 ni pravno upoštevna pri določitvi višine starostne pokojnine.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča, zato je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi morala biti dodana doba upoštevana v celoti, saj jo je treba upoštevati v vseh primerih. Sodišče bi moralo uporabiti določbe 191. in 192. člena ZPIZ-1. Nejasne določbe je treba razlagati v korist šibkejše stranke. V času od 6. 6. 2011 do 30. 11. 2011 je izpolnila 9 let 5 mesecev in 24 dni dodane dobe, zato sodišče ne bi smelo upoštevati samo 7 let 10 mesecev in 26 dni iz tega naslova. Z dodano dobo je izpolnila starostni pogoj in pogoj trajanja pokojninske dobe za polno upokojitev že 28. 4. 2011. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Revizija zmotno zamenjuje pogoj dodane dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine z upoštevanjem dodane dobe pri odmeri višine starostne pokojnine. Dodana doba se kot posebno časovno obdobje v zakonsko določenih primerih v skladu s 193. členom ZPIZ-1 upošteva samo pri izpolnitvi pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine, zato pri dodani dobi ne gre za klasično zavarovalno oziroma pokojninsko dobo. Iz določbe 193. člena ZPIZ-1 nikakor ne izhaja, da bi se lahko ta dodana doba upoštevala pri odmeri pokojnine, saj se upošteva pri izračunu pokojninske osnove zavarovalna doba (39. člena ZPIZ-1), ki pa je pri dodani dobi ni. Določba 192. člena ZPIZ-1 v obravnavni zadevi ni uporabljiva, saj prispevki v spornem obdobju niti niso bili obračunani, položaj delavca pa je neprimerljiv s položajem samozaposlenega, saj je v svojem podrejenem položaju odvisen predvsem od ravnanj delodajalca (ali ta poravna svoje zakonske obveznosti iz naslova plačila prispevkov, je izven običajnih možnosti vpliva zavarovanca na podlagi delovnega razmerja).

8. Dodana doba je bila v obravnavani zadevi glede pridobitve pravice do starostne pokojnine pravilno upoštevana z uporabo prehodnih določb ZPIZ-1 (člena 399, 405) po določbi 36. člena ZPIZ-1. Ker se tudi za dodano dobo uporablja prehodni režim, sta sodišči nižjih stopenj pravilno preračunali upoštevno dodano dobo po 405. členu ZPIZ-1, zato se revizija neutemeljeno zavzema za upoštevanje dodane dobe v celotni vrednosti brez postopnega upoštevanja v prehodnem obdobju. Na podlagi tega preračuna dodane dobe revidentka ni upravičena do starostne pokojnine po prvem odstavku 36. člena ZPIZ-1, je pa upravičena do starostne pokojnine po določbi drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1 in to že na podlagi pokojninske dobe, ne da bi bilo treba za izpolnitev pogojev za pridobitev starostne pokojnine upoštevati še dodano dobo. Tudi če bi revidentka izpolnila pogoje za starostno pokojnino po prvem odstavku 36. člena ZPIZ-1, bi bila pokojnina odmerjena glede na dejansko trajanje pokojninske dobe brez dodane dobe, ki se pri višini pokojnine ne more upoštevati, odstotek za odmero bi bil enak.

9. Revidentka je dne 26. 9. 2011 dopolnila 60 let in 6 mesecev, zato je ob 28 letih, 6 mesecih in 13 dneh pokojninske dobe in ob upoštevanju 37. in 399. člena ZPIZ-1 od tega dne dalje upravičena do starostne pokojnine na podlagi drugega odstavka 36. člena ZPIZ-1. 10. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia