Jedro

Predlagateljica z neobrazloženim navajanjem poljubnih in različnih vrednosti spornega predmeta ni izkazala pogoja za dopustitev revizije - pravila opredelitev in ustrezna utemeljitev vrednosti revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je zoper prvo toženko kot njegovo „bodočo razvezano“ ženo uveljavljal zahtevek naj se ugotovi, da so premičnine, naštete v izreku prvostopenjske (zamudne) sodbe, njegovo posebno premoženje (sodišče prve stopnje mu je v tem delu ugodilo – 1. točka izreka sodbe), ter da naj se v razmerju med njima ugotovi, da je nepremičnina vl. št. 16 k. o. ... in osebno vozilo VW Golf prav tako njegovo posebno premoženje (sodišče prve stopnje je v tem delu zahtevek tožnika zavrnilo – 2. točka izreka, ker je ugotovilo, da gre za premoženje gospodarske družbe, namreč druge toženke); zoper drugo toženko pa je tožnik uveljavljal še zahtevek za izstavitev listine za vknjižbo njegove lastninske pravice na nepremičnini iz 2. točke izreka sodbe, vendar je sodišče prve stopnje tožbeni zahtevek tudi v tem delu zavrnilo (3. točka izreka sodbe).

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo (le) prve toženke zavrnilo in v izpodbijanem delu – pod 1. točko izreka ter glede stroškov postopka – potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Po prejemu sodbe sodišča druge stopnje je prva toženka vložila na Vrhovno sodišče predlog za dopustitev revizije in navedla, da je „vrednost spornega predmeta v predlogu za dopustitev revizije 15.000,00 EUR“, z isto vlogo pa še „podredno revizijo“ in navedla, da je „vrednost spornega predmeta v reviziji 41.729,26 EUR“. Glede na tako „eventualno kumulacijo“ pravnih sredstev je bilo treba najprej odločiti o primarno uveljavljanem – torej o predlogu za dopustitev revizije.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Vlagatelj (izrednega) pravnega sredstva je dolžan izkazati obstoj pogojev za njegovo dovoljenost. Med drugim mora pravilno označiti in ustrezno utemeljiti vrednost revizijsko izpodbijanega dela pravnomočne sodbe. Revizijo je namreč mogoče (ob izpolnjenih še drugih zakonsko predvidenih pogojih) dopustiti le, če omenjena vrednost presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Obstoja tega pogoja za vsebinsko odločanje o predlogu za dopustitev revizije predlagateljica z neobrazloženim navajanjem poljubnih in različnih vrednosti spornega predmeta ni izkazala.

6. V uvodih sodb sodišč obeh stopenj je označena vrednost spornega predmeta 41.729,26 EUR (in torej presega 40.000,00 EUR). Od kje ta znesek, predlagateljica ni pojasnila. Dejstvo je, da sam po sebi izključuje dovoljenost predloga; če je povzet po označbi vrednosti spornega predmeta v tožbi, pa je vrednost označena nediferencirano kljub subjektivni in objektivni kumulaciji zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago – kar privede do enake posledice kot izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta (glej sklep VS RS II Ips 346/2006 in številne druge). Prva toženka skratka ne ponudi nič v prid izkazanosti pogoja za dovoljenost predloga za dopustitev revizije, pri čemer njeno enostransko in poljubno navajanje različnih vrednosti spornega predmeta za primer predloga za dopustitev revizije in (drugačne) za primer revizije nič ne pripomore k morebitnemu drugačnemu sklepanju. Zato je njen predlog nedovoljen v pomenu določbe 374. člena ZPP in ga je bilo treba zavreči (377. člen istega zakona), vlogo predlagateljice pa odstopiti sodišču prve stopnje, da opravi postopek z revizijo kot podredno uveljavljanim (izrednim) pravnim sredstvom po določbah 373. do 375. člena ZPP.