7. 1. 2015

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Petra Topoleta, Laško, ki ga zastopa Odvetniška družba Maček, d. o. o., o. p., Celje, na seji 7. januarja 2015

sklenilo:

1.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 5. člena Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (Uradni list RS, št. 78/12, 43/13 in 33/14), kolikor kategorizira javno pot "Jurič–Topole" v delu, ki poteka po zemljiščih parc. št. 1104/15, 1090/20, 1277/7 in 1278/9, vse k. o. Rifengozd, se zavrže.

2.Pobudnik sam nosi svoje stroške postopka s pobudo.

OBRAZLOŽITEV

Pobudnik izpodbija 5. člen Odloka o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Laško (v nadaljevanju Odlok), kolikor kategorizira javno pot "Jurič–Topole" v delu, ki poteka po njegovih zemljiščih. Odlok naj bi bil v izpodbijanem delu v neskladju s 33., 69. in 153. členom Ustave. Pravočasnost pobude utemeljuje pobudnik z navedbami, da je prava neuka stranka, da z objavo Odloka ni bil seznanjen in da ne ve, kje se občinski predpisi objavljajo. Za nastanek škodljivih posledic naj bi izvedel šele marca 2013, ko se je seznanil, da so lastniki zemljišč, po katerih poteka ista javna pot, pred Ustavnim sodiščem uspeli s pobudo za presojo Odloka, oziroma novembra 2013, ko je Občina Laško odstranila prometni znak o prepovedi vožnje, ki ga je sam postavil na sporno javno pot.

Po tretjem odstavku 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko pobudnik vloži pobudo, kadar podzakonski predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, učinkuje neposredno in posega v pravice, pravne interese oziroma v pravni položaj pobudnika, v enem letu od njegove uveljavitve oziroma v enem letu od dneva, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic.

Zakonodajalec je v tretjem odstavku 24. člena ZUstS rok za vložitev pobude zoper podzakonske predpise in akte, izdane za izvrševanje javnih pooblastil, kadar ti neposredno posegajo v pravice, pravne interese oziroma pravni položaj pobudnika, določil tako, da ga je vezal na čas enega leta po uveljavitvi predpisa (t. i. objektivni rok) oziroma na čas enega leta po tem, ko je pobudnik izvedel za nastanek škodljivih posledic (t. i. subjektivni rok). Iz navedenega izhaja, da je za presojo pravočasnosti vložitve pobude za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti predpisa prvenstveno upošteven zakonsko določen objektivni rok, kar je razumljivo, saj se predpisi objavljajo v uradnih glasilih, objava pa je namenjena prav temu, da se vsi, ki jih predpis zadeva, z njim lahko seznanijo pred njegovo uveljavitvijo. To, da zakonodajalec dopušča tudi subjektivni rok, glede na navedeno ne more pomeniti zanikanja objektivnega roka. Pomeni le to, da nekatere škodljive posledice lahko nastanejo že s samo uveljavitvijo predpisa, nekatere škodljive posledice pa so že po svoji naravi takšne, da lahko nastanejo šele z njegovim izvrševanjem. V slednjih primerih bi vezanost zgolj na objektivni rok pomenila prehudo omejitev in zato zakon dopušča tudi subjektivni rok, ki je vezan na to, kdaj je posameznik izvedel za nastanek škodljivih posledic. Ker je ta trenutek po naravi stvari odvisen od subjektivnih okoliščin na strani pobudnika, je pomembno, da ta izčrpno in prepričljivo utemelji trditev o tem, kdaj je izvedel za nastanek škodljivih posledic, ter pri tem navede tudi vsa dejstva in okoliščine, na podlagi katerih je mogoče njegovo trditev preveriti in oceniti. Dokazno breme o obstoju teh dejstev in okoliščin je torej v tem primeru v celoti na strani pobudnika, presoja Ustavnega sodišča pa je odvisna zlasti od prepričljivosti pobudnikove utemeljitve.[1]

Pobudnik se sklicuje na subjektivni rok in navaja, da je pobudo vložil v roku enega leta od dneva, ko je izvedel za nastanek škodljivih posledic. Po presoji Ustavnega sodišča pobudnik zgolj s trditvami, da je za kategorizacijo javne poti izvedel šele, ko se je seznanil, da so lastniki zemljišč, po katerih poteka ista javna pot, uspeli s pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti Odloka pred Ustavnim sodiščem ter da z objavo Odloka ni bil seznanjen, ni zadostil zahtevam, ki izhajajo iz prejšnje točke obrazložitve. Ker pobudnik ni izkazal, da je pobudo vložil pravočasno, jo je Ustavno sodišče zavrglo (1. točka izreka).

Po prvem odstavku 34. člena ZUstS nosi v postopku pred Ustavnim sodiščem vsak udeleženec svoje stroške postopka, če Ustavno sodišče ne odloči drugače. Ker niso podani razlogi za drugačno odločitev, je Ustavno sodišče odločilo kot izhaja iz 2. točke izreka.

Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in prvega odstavka 34. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 46/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Dunja Jadek Pensa, mag. Marta Klampfer, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Jadranka Sovdat in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič Predsednik

[1]Glej 5. točko obrazložitve sklepa Ustavnega sodišča št. U-I-267/10 z dne 15. 11. 2012 (Uradni list RS, št. 90/12).