Jedro

V kolikor bi vročevalec ravnal pravilno, bi moral postopati skladno s 6. odst. 142. čl. v zvezi s 3. odst. 139. čl. ZPP in pustiti toženi stranki obvestilo, da lahko pisanje v 15 dneh dvigne, česar pa ni storil. Vročitev tako ni bila pravilno opravljena in rok za odgovor na tožbo do dne 8. 3. 2013 še ni iztekel.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano zamudno sodbo je sodišče prve stopnje razsodilo, da se ugotovi, da je izvršba na premičninah, to je tovornih vozilih: - znamke Citroen, komercialne oznake Jumper 2.2. HDI 35 L3, reg. oznaka 000, identifikacijska številka: xxx, - znamke Citroen, komercialne oznake Jumper 2.2.HDI, reg. oznaka 001, identifikacijska številka: yyy in - znamke M.a.n., komercialne oznake H36 32.413 FFDK, reg. oznaka 002, identifikacijska številka zzz (v rubežnem zapisniku izvršitelja S. M., označba spisa IZV 2011/00187, opr. št. VL 23983/2011 z dne 5.9.2011, označeno z registrsko oznako 002) nedopustna, ter toženo stranko zavezalo k plačilu pravdnih stroškov tožeče stranke, v višini 413,67 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe sodišča prve stopnje, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti do plačila.

2. Zoper zamudno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov, in sicer zaradi: zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev procesnih pravil s pritožbenim predlogom na razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje ali ustrezno spremembo v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka. Bistveno kršitev očita sodišču prve stopnje zaradi napačne vročitve tožbe toženi stranki v odgovor. V nadaljevanju izpodbija še dejansko stanje in navaja, da vozila niso v posesti tožeče stranke, da na njih ni razjasnjena lastninska pravica, da je leasing za predmetna vozila poplačan, da so bila vozila ukradena, ter da je vprašljiv pravni interes tožeče stranke za obravnavano tožbo. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Na podlagi 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je sodišče druge stopnje izpodbijano sodbo preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Pravno podlago za izdajo zamudne sodbe predstavlja člen 318. ZPP, ki določa, da če tožena stranka v roku iz 277. člena istega zakona ne odgovori na tožbo, izda sodišče sodbo, s katero ugodi tožbenemu zahtevku (zamudna sodba), če so izpolnjeni naslednji pogoji: - da je toženi stranki tožba pravilno vročena, - da ne gre za zahtevek s katerim stranke ne morejo razpolagati (3. odst. 3. člena ZPP), - da izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi, - da dejstva, na katera opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

7. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je utemeljena pritožbena graja tožene stranke, da ji tožba ni bila pravilno vročena. Iz v spis priložene povratnice k tožbi, pripete k list. št. 11 izhaja, da je vročevalec v obravnavani zadevi dne 4. 2. 2013, potem ko tožene stranke ni našel na njenem naslovu, sodno pisanje še istega dne vrgel v poštni nabiralnik.

8. Sodišče prve stopnje ni opravilo vročitve tožbe v smislu določil 1. odst. 142. č lena ZPP, ki za tožbo predvideva osebno vročitev. Le-ta velja tudi za pravne osebe, za katere je potrebno uporabiti določbo 3. odstavka 142. člena ZPP, ki določa, da vročevalec pusti v izpostavljenem predalčniku ali na vratih stanovanja obvestilo, v katerem je navedeno, kje je pisanje in rok 15 dni, v katerem mora naslovnik pisanje dvigniti, na obvestilu in na pisanju, ki bi ga moral vročiti, pa vročevalec navede vzrok za takšno ravnanje, in dan, ko je obvestilo pustil naslovniku ter se podpiše. Iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje toženi stranki tožbo poslalo v odgovor dne 1. 2. 2013, sodišče prve stopnje pa je štelo, da je bilo pisanje vročeno 4. 2. 2013, in da je zato tožena stranka s svojim odgovorom na tožbo z dne 8. 3. 2013 prepozna, kar pa ne drži. 9. V kolikor bi vročevalec ravnal pravilno, bi moral postopati skladno s 6. odst. 142. čl. v zv. s 3. odst 139. čl. ZPP in pustiti toženi stranki obvestilo, da lahko pisanje v 15 dneh dvigne, česar pa ni storil. Zato se pokaže, da vročitev ni bila pravilno opravljena in da zato rok za odgovor na tožbo do dne 8. 3. 2013 še ni iztekel. 10. Ravnanje sodišča prve stopnje predstavlja absolutno bistveno kršitev procesnih pravil iz 7. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi česar je sodišče druge stopnje izpodbijano zamudno sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo na podlagi določil 1. odstavka 354. člena ZPP, saj navedene kršitve procesnih pravil, glede na njeno naravo, ne more samo odpraviti.

11. Na preostale pritožbene navedbe sodišču druge stopnje po povedanem ni potrebno odgovarjati (tiste, ki se nanašajo na zmotno in nepopolno dejansko stanje in napačno uporabljeno materialno pravo). V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje o zadevi odloči v kontradiktornem postopku, upoštevaje odgovor na tožbo.

12. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški, o katerih bo na podlagi 3. odst. 165. člena ZPP odločeno s končno odločbo.