Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Iz uradnega zaznamka v spisu izhaja, da zapuščinska postopka nista bila „združena“, kot je to pričakoval pritožnik, ker je bil v postopku po pok. G. G. objavljen oklic neznanim dedičem. Že zaradi tega je bilo smotrno, da zadevi nista bili združeni in je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo sklep o dedovanju glede premoženja zapustnice, ki je bilo znano v času izdaje sklepa. Poleg tega bo s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa dedičem po pok. H. H. omogočeno, da kot njeni pravni nasledniki postanejo stranke v zapuščinskem postopku po pok. G. G. Povedano drugače, s pravnomočnim sklepom o dedovanju se bodo lahko v zapuščinskem postopku po pok. G. G. izkazali kot dediči njegove dedinje.
Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo obseg zapuščine in da je nastopilo zakonito dedovanje, katerega so deležni zakoniti dediči A. A., B. B., C. C.1, D. D., E. E. in F. F. (III. točka izreka). V nadaljevanju je razglasilo, da so iz dediči naslova zakonitega dedovanja B. B. do 2/4, A. A. do 1/4, D. D. do 1/12, E. E. do 1/12 in F. F. do 1/12 celotne zapuščine.
2. Proti navedenemu sklepu se je pravočasno pritožil dedič D. D. Navaja, da je bila zapustnica poročena z G. G., ki je umrl pred njo in se po njem vodi zapuščinski postopek pred Okrajnim sodiščem v Domžalah D 001/2019 in še ni zaključen. V postopku po pok. G. G. je sodišče objavilo oklic neznanim dedičem drugega in tretjega dednega reda. V vmesnem času, ob smrti zapustnice S. S., je bila najdena tudi oporoka G. G., ki je bila posredovana v zapuščinski postopek po pok. G. G. Iz vsebine te oporoke izhaja, da je pok. G. G. vse svoje premoženje zapustil ženi H. H., zato je bil s strani dedičev ob sestavljanju smrtovnice tudi podan predlog, da se zapuščinska postopka združita oziroma vodita enotno, predvsem z namenom pravilne ugotovitve zapuščinske mase. H. H. je v trenutku smrti G. G. postala njegova dedinja in je upravičena do navedenega premoženja. Posledično tudi to premoženje predstavlja del zapuščinske mase po pokojni H. H. Ker gre za premoženje, ki je znano že v trenutku izdaje sklepa o dedovanju, ima dedič pravni interes za vložitev predmetne pritožbe. Predlaga, da se sklep razveljavi in vrne v ponovno odločitev sodišču prve stopnje, ki bo pri obsegu zapuščine moralo upoštevati tudi premoženje, ki pripada zapustnici po njenem pokojnem možu. 3. Ostali dediči na pritožbo niso odgovorili.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Zapustnica je bila v času smrti (5. 5. 2020) vdova in brez svojih potomcev. Dne 1. 6. 2005 je napisala pisno oporoko pred pričami, v kateri je vse svoje premoženje zapustila možu G. G., ki pa je kot edini oporočni dedič umrl pred njo, zato oporoka ni veljavna. Sodišče prve stopnje je izvedlo zakonito dedovanje in za dediče razglasilo brate in nečake zapustnice.
6. Bistvo pritožbenih navedb je v tem, da bi moralo sodišče prve stopnje v sklepu dedovanju po pok. H. H. upoštevati tudi premoženje, ki pripada zapustnici po njenem pokojnem možu G. G., po katerem zapuščinski postopek v času izdaje izpodbijanega sklepa še ni bil zaključen.
7. Pritožba ima načeloma prav, da bi zatrjevano dejstvo, da je zapustnica dedinja po pokojnem možu G. G., po katerem zapuščinski postopek še ni končan, lahko vplivalo na obseg zapuščine po njej, vendar v okoliščinah konkretnega primera to ne vpliva na pravilnost izpodbijanega sklepa. Iz uradnega zaznamka v spisu izhaja, da zapuščinska postopka nista bila „združena“, kot je to pričakoval pritožnik, ker je bil v postopku po pok. G. G. objavljen oklic neznanim dedičem. Že zaradi tega je bilo smotrno, da zadevi nista bili združeni in je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi izdalo sklep o dedovanju glede premoženja zapustnice, ki je bilo znano v času izdaje sklepa. Poleg tega bo s pravnomočnostjo izpodbijanega sklepa dedičem po pok. H. H. omogočeno, da kot njeni pravni nasledniki postanejo stranke v zapuščinskem postopku po pok. G. G. Povedano drugače, s pravnomočnim sklepom o dedovanju se bodo lahko v zapuščinskem postopku po pok. G. G. izkazali kot dediči njegove dedinje.
8. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).
1 Ki se je priglasil k dedovanju in svoj dedni delež odstopil bratu B. B.