Up-276/04 - 4

8. 6. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 25. maja 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

1. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Kopru št. Kp 486/2003 z dne 20. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Kopru št. Ks 566/2003 in št. Ks 567/2003 z dne 10. 10. 2003 se zavrže.

2. Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Vrhovnega sodišča št. I Ips 20/2004 z dne 12. 2. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnik je dne 19. 4. 2004 vložil ustavno pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Kopru, s katerim je to zavrnilo njegovo pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Kopru. S tem je sodišče podaljšalo pripor, ki je bil zoper pritožnika odrejen zaradi begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (Uradni list RS, št. 63/94 in nasl. - v nadaljevanju ZKP). Z ustavno pritožbo pritožnik izpodbija tudi sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo zahtevo za varstvo zakonitosti, ki jo je zoper pravnomočni sklep o podaljšanju pripora vložila pritožnikova zagovornica.

V ustavni pritožbi zatrjuje, da je bila razlaga določb ZKP v neskladju z drugim odstavkom 14. člena in z 22. členom Ustave ter z določbo 20. člena Ustave. V zvezi s tem pritožnik navaja, da je bil v ekstradicijskem priporu več kot 6 mesecev, da priporna razloga nista podana, niti izpodbijani sklepi ne vsebujejo konkretne obrazložitve subjektivnih in objektivnih okoliščin, na podlagi katerih bi bilo nanju mogoče sklepati, in da zato tudi sorazmernost posega ni podana. Pritožnik predlaga, naj Ustavno sodišče odpravi kršitve, ki jih zatrjuje v ustavni pritožbi.

B. - I.

Ustavna pritožba zoper sklepa, navedena v 1. točki izreka sklepa, ni dopustna.

Po prvem odstavku 52. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94 - v nadaljevanju ZUstS) se ustavna pritožba vloži v 60 dneh od vročitve posamičnega akta, zoper katerega je mogoča ustavna pritožba.

Posamični akt, ki ga je v konkretni zadevi mogoče izpodbijati z ustavno pritožbo, je sklep Višjega sodišča v Kopru, zato je rok za vložitev ustavne pritožbe pričel teči z vročitvijo tega sklepa pritožniku oziroma njegovemu pooblaščencu in ne šele z vročitvijo sklepa Vrhovnega sodišča, s katerim je bila zahteva za varstvo zakonitosti zoper navedeni sklep kot nedopustna zavržena. Vložitev nedopustnega pravnega sredstva (v tem primeru zahteve za varstvo zakonitosti) namreč ne varuje roka za vložitev ustavne pritožbe in ne vpliva na tek roka za vložitev ustavne pritožbe zoper izpodbijani sklep Višjega sodišča.

Iz dejstva, da je bil sklep o zahtevi za varstvo zakonitosti izdan dne 12. 2. 2004, in iz priložene kopije zahteve za varstvo zakonitosti ustavnega pritožnika, ki je datirana z dnem 5. 1. 2004, izhaja, da se je pritožnik oziroma njegov pooblaščenec z izpodbijanim sklepom, zoper katerega je bila vložena zahteva za varstvo zakonitosti, seznanil najkasneje do tega dne. Iz tega je mogoče sklepati, da je bil izpodbijani sklep Višjega sodišča v Kopru vročen pred oziroma najkasneje 5. 1. 2004, prav gotovo pa določen čas pred 12. 2. 2004, ko je bil izdan sklep o zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti. Ustavna pritožba, vložena dne 19. 4. 2004, je torej očitno vložena po poteku roka 60 dni od vročitve sklepa Višjega sodišča v Kopru št. Kp 486/2003 z dne 20. 10. 2003.

Zato jo je Ustavno sodišče kot prepozno zavrglo.

B. - II.

Ustavna pritožba je dopustna le zoper sklep, s katerim je Vrhovno sodišče zavrglo zahtevo pritožnikove zagovornice za varstvo zakonitosti (2. točka izreka sklepa). Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da zahteva za varstvo zakonitosti ni dovoljena, ker jo je pritožnikova zagovornica vložila zoper pravnomočni sklep o priporu, ki po vsebini ni eden izmed tistih primerov, ki so taksativno našteti v četrtem odstavku 420. člena ZKP in zoper katere je to izredno pravno sredstvo dopustno vložiti. Izpodbijani sklep je sklep procesne narave, zato se Vrhovno sodišče v vsebino oziroma meritorno presojo zatrjevanih kršitev sploh ni spuščalo. Zato za kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, že iz tega razloga ne gre.

Ker z izpodbijanim sklepom očitno niso bile kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe v tem delu ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje prvega odstavka 55. člena in prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 - popr.) v sestavi: predsednik senata dr. Zvonko Fišer ter člana dr. Ciril Ribičič in dr. Mirjam Škrk. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednik senata dr. Zvonko Fišer