Jedro

Ker pritožnice ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZDZdr (zastopala jo je odvetniška pripravnica in ne odvetnik), je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in prvim odstavkom 30. člena ZDZdr.

Rok za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr je tri dni.

Izrek

Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se A. A. do 21. 4. 2018 zadrži na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične bolnišnice X. 2. Zoper tak sklep vlagata pravočasni pritožbi pridržana oseba in odvetnik. Pridržana oseba v težje razumljivi pritožbi opisuje potek te in predhodne hospitalizacije. Opozarja, da je v bolnici proti svoji volji na ukaz ali mnenje njenega sina in župnika. Večkrat zapiše, da si želi domov. Izpostavi, da nič ni res. Ta zapis se nanaša na prepis iz zapisnika - "odvetniška pripravnica M. R. za odvetnika Z. R. iz ... in izvedenke R. S.". Pritožnica zaključuje, da se trudi biti poštena, pravična in modra starka.

Odvetnik pa meni, da pridržanje do 21. 4. 2018 ni utemeljeno, saj je bila diagnostika že izvedenca; po tem pa je možno zdravljenje tudi na drugih oddelkih oziroma ambulantno. Nečakinja B. B. je pridržani osebi pripravljena vsestransko pomagati.

3. Pritožbi sta utemeljeni.

4. V skladu z 31. členom Zakona o duševnem zdravju (ZDZdr) je v vseh postopkih pred sodišči po tem zakonu (torej tudi v postopku zaradi sprejema v psihiatrično bolnišnico v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih, kakršen je obravnavani) obvezno zastopanje osebe po pooblaščencu, ki je odvetnik oziroma odvetnica. Takšna ureditev je posledica zahteve, da je treba bolniku, ki sam ni sposoben razumeti in uveljavljati svojih pravic v postopku, zagotoviti ustrezno zastopanje, s katerim bo poskrbljeno za učinkovito varstvo njegovih pravic in interesov.1 Odvetniški pripravnik ali pripravnica lahko sicer v skladu s 1. odstavkom 16. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) nadomešča odvetnika iz iste odvetniške pisarne, a le v mejah zakona, torej v tem primeru v mejah ZDZDr ter Zakona o nepravdnem postopku (ZNP) ob smiselni2 uporabi Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Ker 31. člen ZDZdr terja zastopanje po pooblaščencu, ki je odvetnik ali odvetnica, nadomeščanje z odvetniškim pripravnikom ni dopustno.

5. Pritožnici je bil v skladu z 2. odstavkom 61. člena ZDZdr s sklepom Pr 38/2018-2 z 20. 2. 2018 za zagovornika določen odvetnik Z. R. Naroka v zdravstvenem zavodu pa se ni udeležil odvetnik, ampak, kot utemeljeno izpostavlja pritožnica, odvetniška pripravnica. Ker torej pritožnice ni zastopal pooblaščenec v skladu z določbami ZDZdr, je prišlo do bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr.

6. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 3. točke 365. člena ZPP (v zvezi s 37. členom ZNP in 1. odstavkom 30. člena ZDZdr) sklep razveljavilo, zadevo pa vrača sodišču prve stopnje v nov postopek. Pritožbeno sodišče kršitve iz 11. točke 2. odstavka 339. člena ZPP, zaradi katere je treba pravilno izvesti celoten postopek (vsa dejanja iz 62. in 64. člena ZDZdr), ne more samo odpraviti3, ne da bi nedopustno poseglo v ustavne pravice pridržane osebe. Okrajno sodišče, ki je najbližje kraju pridržanja, pa je tudi tisto, ki bo najhitreje (1. odstavek 33. člena ZDZDr) odpravilo opisano kršitev. V ponovljenem postopku mora sodišče prve stopnje opisano kršitev odpraviti, tako da bo postopek izvedlo v prisotnosti odvetnika, kot to določa 1. odstavek 62. člena ZDZdr.

7. Glede na odločitev o razveljavitvi sklepa sodišča prve stopnje, pritožbeno sodišče še pojasnjuje, da je novela ZPP-E, ki je stopila v veljavo 14. 9. 2017, uvedla novo pravno sredstvo. Po 357.a členu ZPP je zoper sklep sodišča druge stopnje o razveljavitvi sodbe in vrnitvi zadeve sodišču prve stopnje dovoljena pritožba. Ta določba se smiselno uporablja tudi v postopku s pritožbo zoper sklep, torej tudi v konkretnem pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče nima podlage za odklonitev uporabe 357.a člena ZPP v tem postopku.4 Meni pa, da zakonodajalec, ko je z novelo ZPP-E določil dolžino pritožbenega roka (15 dni), ni imel v mislih tudi postopkov po ZDZdr. Kot je že bilo pojasnjeno, gre za nujne postopke, zakon pa zaradi njihove hitre izvedbe določa tudi kratke roke za procesna dejanja strank5. To kaže, da je, saj novela ZPP-E roka za pritožbo zoper razveljavitveni sklep v postopku po ZDZdr ni posebej uredila, v tem pogledu prišlo do naknadne pravne praznine, ki jo je treba glede na 3. člen Zakona o sodiščih6 napolniti z ureditvijo, ki se nanaša na podobne primere. Po presoji pritožbenega sodišča se konkretni situaciji najbolj prilega ureditev, ki po ZDZdr velja za pritožbo zoper meritorni sklep sodišča prve stopnje, to je ureditev po 50. členu tega zakona. Ta določa tridnevni pritožbeni rok, tak rok pa je, saj upošteva nujnost in hitrost postopkov po ZDZdr, primeren tudi za novo pravno sredstvo, ki je bilo uvedeno z novelo ZPP-E. PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Pritožbo lahko vložijo pridržana oseba, odvetnik, zakoniti zastopnik ali skrbnik, zakonec, oziroma oseba, s katero pridržana oseba živi v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, sorodnik v ravni vrsti ali v stranski vrsti do drugega kolena ter zdravstvena organizacija, v kateri je pacient. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 3 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če kateri od upravičencev vloži pritožbo po pooblaščencu, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo sklep sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v nov postopek, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti nov postopek.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Odločba Ustavnega sodišča RS, U-I-60/03. 2 37. člen ZNP. 3 Pritožbena obravnava ima kontrolno funkcijo, lahko tudi delno dopolni manjkajoči dokazni postopek; ne sme pa v celoti nadomestiti postopka pred sodiščem prve stopnje. 4 Prim. sklepa Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 2536/2017 in I Cp 432/2018. 5 Tako mora sodišče predlog osebi vročiti v enem dnevu (1. odstavek 42. člena); izvedenec mora v roku treh dni podati mnenje (43. člen); zoper sklep o začasnem zadržanju osebe v psihiatrični bolnici je treba vložiti pritožbo v enem dnevu, pritožbeno sodišče pa odloči v treh dneh (44. člen); sklep iz 1., 2., 3. in 5 odstavka 48. člena mora sodišče izdati v treh dneh po koncu naroka, zoper ta sklep je dovoljena pritožba v roku treh dni, v roku treh dni pa mora o pritožbi odločiti tudi pritožbeno sodišče (50. člen). 6 Ta med drugim določa, da sodnik v primeru, če se civilnopravna zadeva ne da rešiti na temelju veljavnih predpisov, upošteva predpise, ki urejajo podobne primere. Če je rešitev zadeve kljub temu pravno dvomljiva, odloči v skladu s splošnimi načeli pravnega reda v državi. Pri tem ravna v skladu s pravnim izročilom in z utrjenimi spoznanji pravne vede.