Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

U-I-135/08, Up-1409/08

Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

18. 9. 2008

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude in ustavne pritožbe Marina Valjaka, Italija, ki ga zastopa Ervin Dokič, odvetnik v Piranu, na seji 18. septembra 2008

sklenilo:

1.Ustavna pritožba zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 1127/2006 z dne 2. 4. 2008 v zvezi s sodbo Upravnega sodišča št. U 1376/2004 z dne 16. 5. 2006 se ne sprejme.

2.Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti 7.a člena Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (Uradni list FLRJ, št. št. 98/46 in 35/48) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Pritožnik vlaga ustavno pritožbo zoper sodbo Vrhovnega sodišča o zavrnitvi revizije zoper sodbo Upravnega sodišča, s katero je to sodišče zavrnilo tožbo zoper odločitev o zavrnitvi zahteve za ugotovitev ničnosti odločbe o nacionalizaciji. Pritožnik je namreč uveljavljal ničnost odločbe o nacionalizaciji. Ta predlog je upravni organ zavrnil. Upravno sodišče je tožbo zoper tako odločitev zavrnilo, Vrhovno sodišče pa je zavrnilo revizijo. Pritožnik izpodbijani odločitvi očita kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave, kršitev pravice do sodnega varstva iz 23. člena Ustave ter kršitev 6. in 14. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP). Meni, da bi sodišči morali ničnost odločbe o nacionalizaciji ugotoviti po uradni dolžnosti. Sklicuje se na odločbo upravnega organa o ugotovitvi ničnosti odločbe o odvzemu državljanstva, ker se je odvzem državljanstva nanašal na osebo, ki tega državljanstva sploh ni imela. Meni, da gre za enak primer, če je bilo po 7.a členu Zakona o nacionalizaciji zasebnih gospodarskih podjetij (v nadaljevanju ZNZGP) premoženje nacionalizirano osebi, ki je bila jugoslovanski državljan. Zato naj bi sodišči neutemeljeno odrekli presojo ničnostnega razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP. Tako naj bi v pritožnikovem primeru šlo za samovoljno in diskriminacijsko postopanje upravnega organa in sodišča. Poleg tega bi po mnenju pritožnika sodišči morali upoštevati ratificirane mednarodne pogodbe in presojati zakonitost spornih odločb o ugotovitvi nacionalizacije. Zato naj bi šlo za pomembno pravno vprašanje, o katerem bi sodišči morali odločati glede na 83. člen Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – v nadaljevanju ZUS).

Pobudnik predlaga tudi oceno skladnosti 7.a člena ZNZGP z Memorandumom o soglasju med vladami Italije, Združenega Kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, Združenimi državami Amerike in Jugoslavijo o Svobodnem tržaškem ozemlju (Uradni list FLRJ, MP, št. 6/54 – t. i. Londonski memorandum) in s 1. točko Specialnega statuta k Memorandumu ter s Splošno deklaracijo človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1).

B.

3.Izpodbijani 7.a člen ZNZGP je v prvem odstavku določal, da se nacionalizirajo in v državno last preidejo vse nepremičnine, ki so last tujih državljanov, tujih ustanov ali tujih zasebnih ali javnopravnih oseb, v drugem odstavku pa, da izgubijo lastninsko pravico na nepremičninah v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji vsi jugoslovanski državljani, ki prestopijo v tuje državljanstvo. Njihove nepremičnine so prešle v državno last.

4.Člen 7a ZNZGP je izključil iz uporabe že Ustavni zakon za izvedbo Ustavnega amandmaja XCVI k Ustavi Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 37/90 – v nadaljevanju Ustavni zakon). S tem je Ustavni zakon sledil Ustavnemu amandmaju XCVI, ki je določil, da se v Republiki Sloveniji do nove ureditve ne uporabljajo določbe zveznih predpisov, ki ne ustrezajo doseženemu političnemu in gospodarskemu razvoju v Sloveniji, in določbe predpisov, ki so v nasprotju z Ustavo in zakoni Republike Slovenije.

5.Ustavno sodišče praviloma presoja veljavne predpise. Na podlagi prvega odstavka 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – ur. p. b. – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja tudi predpise, ki v času vložitve pobude ne veljajo več, če niso bile odpravljene posledice neustavnosti in nezakonitosti (prvi odstavek 47. člena ZUstS).

6.Pobudnik vlaga tudi ustavno pritožbo zoper odločitev o zavrnitvi njegove zahteve za ugotovitev ničnosti odločbe o nacionalizaciji. Z vidika pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave bi bili lahko pomembni pritožnikovi očitki o samovoljnosti izpodbijanih sodb in o neenakem obravnavanju pritožnikovega primera, vendar so ti očitki očitno neutemeljeni. Predmet sodnega varstva in s tem presoje zakonitosti v upravnem sporu je odločitev o (ne)obstoju ničnostnega razloga po 1. točki prvega odstavka 279. člena ZUP. Iz sodbe Upravnega sodišča je razvidno, da je Upravno sodišče presojalo zakonitost te odločitve upravnega organa. Pojasnilo je tudi, zakaj je pritožnikovo utemeljevanje ničnosti iz razloga po 3. točki prvega odstavka 279. člena ZUP nedopustna tožbena novota. Iz sodbe Vrhovnega sodišča ni razvidno, da bi pritožnik izpodbijal to stališče. Tega tudi v ustavni pritožbi ne trdi. Pritožnik sicer meni, da bi sodišča ničnost odločb morala presojati že po uradni dolžnosti, ali pa odločbo tožene stranke odpraviti in opozoriti na pravilno uporabo prava. To mnenje utemeljuje z navajanjem argumentov, ki naj bi dokazovali, da je odločba o nacionalizaciji nepravilna, tj. nezakonita in v neskladju z mednarodnimi akti. Predmet izpodbijanih odločitev namreč ni bila odločba o nacionalizaciji. Zato z argumenti, s katerimi utemeljuje ustavno pritožbo, ne more utemeljiti zatrjevanih kršitev človekovih pravic v odločitvi, ki se nanaša na (ne)obstoj ničnostnih razlogov.

7.Glede očitka o drugačni odločitvi upravnega organa v drugem, domnevno enakem primeru, je treba upoštevati, da se lahko po prvem odstavku 51. člena ZUstS ustavna pritožba vloži šele, ko so izčrpana vsa pravna sredstva. Zahteva po izčrpanju vseh pravnih sredstev pa ne pomeni samo formalnega izčrpana (tj. vložitve pravnega sredstva), ampak pomeni tudi materialno izčrpanje (tj. vsebinsko uveljavljanje kršitev človekovih pravic že v vloženih rednih in izrednih pravnih sredstvih). Pritožnik ne navaja, da bi se na drugačno odločitev v enakem primeru skliceval v postopkih, v katerih so bile izdane izpodbijane odločbe. Poleg tega pa v obravnavani zadevi pritožnik ni izpodbijal ničnosti odločbe o odvzemu državljanstva (kot v primeru, na katerega se sklicuje), temveč o ugotovitvi nacionalizacije. Očitki o neupoštevanju pomembnosti pravnega vprašanja in pravilnega državljanstva pritožnikovega prednika pa pomenijo le očitke nepravilne uporabe prava, s katerimi ni mogoče utemeljiti zatrjevanih kršitev človekovih pravic. Na drugačno oceno ne more vplivati niti pritožnikovo sklicevanje na mednarodne pogodbe.

8.Morebitne nepravilnosti in nezakonitosti v tedanjih postopkih izdaje odločb o nacionalizaciji premoženja tudi za presojo ustavnosti izpodbijanega predpisa niso relevantne. Po drugem odstavku 22. člena ZUstS ocena ustavnosti in zakonitosti predpisov sicer obsega tudi oceno skladnosti zakonov in drugih predpisov z ratificiranimi mednarodnimi pogodbami in s splošnimi načeli mednarodnega prava. Vendar odločbe Ustavnega sodišča lahko učinkujejo le na razmerja, o katerih še ni bilo pravnomočno odločeno (44. člen ZUstS). Morebitna ugotovitev obstoja okoliščine, da je bilo na podlagi ZNZGP nacionalizirano zemljišče, pa v sedanjih sodnih postopkih ne pomeni uporabe tega zakona, temveč ugotavljanje dejstev. Ustavno sodišče je že v odločbi št. U-I-195/93 z dne 19. 6. 1997 (Uradni list RS, št. 41/97 in OdlUS VI, 92) pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 7.a člena ZNZGP zavrglo, ker je zakonodajalec z izključitvijo navedene določbe iz uporabe preprečil, da bi se v Republiki Sloveniji še nadalje vodili postopki podržavljanja premoženja tujih državljanov, tujih ustanov, javnopravnih oseb in slovenskih državljanov, ki so pridobili tuje državljanstvo. Navedeno odločitev je sprejelo na podlagi ugotovitve, da se od uveljavitve Ustavnega zakona izpodbijana določba 7.a člena ZNZGP v Sloveniji ne uporablja niti neposredno niti posredno. Pobudo je tako zavrglo, ker Ustavno sodišče ni pristojno za oceno skladnosti predpisov s prejšnjo ustavo in ne za oceno ustavnosti predpisov, ki v Republiki Sloveniji več ne veljajo. Že v citirani odločbi je Ustavno sodišče tudi pojasnilo, da je odločba o nacionalizaciji imela deklaratorni značaj, pravne posledice pa so za njuna pravna prednika nastopile 8. 10. 1972, ko se je jugoslovanska zakonodajna oblast razširila na območje cone B Svobodnega tržaškega ozemlja.

9.Po navedenem zatrjevane kršitve človekovih pravic niso podane, pobudnik pa ni izkazal pravovarstvene potrebe za vložitev pobude za oceno ustavnosti 7.a člena ZNZGP. Zato Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo, pobudo pa je zavrglo.

C.

10.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena in drugega odstavka 55.b člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07) v sestavi: predsednik Jože Tratnik ter sodnice in sodniki mag. Marta Klampfer, mag. Marija Krisper Kramberger, mag. Miroslav Mozetič, dr. Ernest Petrič, Jasna Pogačar, dr. Ciril Ribičič in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

Jože Tratnik Predsednik

Ustavno sodišče

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia