Jedro

Sodišče je presojalo, ali je tožnikovo članstvo v KGZS obvezno in s tem plačilo zborničnega prispevka ter ali tožnikove socialno-ekonomske razmere lahko vplivajo na odločitev o odmeri zborničnega prispevka. Zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1.Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo odmeril tožniku zbornični prispevek za leto 2019 v višini 8,54 EUR, kar predstavlja 4,0 % od osnove. Osnova za izračun za zadevno leto je bil katastrski dohodek v znesku 213,57 EUR. Določil je tudi način in rok plačila prispevka. Zbornični prispevek mu je bil odmerjen v skladu z 9. členom in 23. členom Zakona o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju ZKGZ), in sicer na podlagi pridobljenih podatkov od Finančne uprave RS (v nadaljevanju FURS) in Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS). Iz teh podatkov je razvidno, da je tožnik v letu 2019 izpolnjeval zakonsko določene kriterije za obvezno članstvo v Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (v nadaljevanju KGZS) kot jih določa 23. člen ZKGZ ter 2. člen in 3. člen Sklepa o stopnjah, načinih in rokih zbiranja zborničnega prispevka Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije za leto 2019 (v nadaljevanju Sklep), saj so obvezni člani in s tem zavezanci za plačilo zborničnega prispevka tiste fizične osebe, katerih katastrski dohodek je na dan 30. 6. 2019 presegal 125,25 EUR. Tožnik je v letu 2019 dosegal katastrski dohodek v višini 213,57 EUR, kot to izhaja iz posredovanih podatkov GURS. Tožnik je lastnik in uporabnik nepremičnin v katastrski občini ... in mu v letu 2019 niso bile priznane oprostitve ali znižanja katastrskega dohodka. Tožniku se je zbornični prispevek za leto 2019 v skladu s 23. členom ZKGZ ter 2. in 3. členom Sklepa odmeril v višini 4% od ugotovljene osnove in tako znaša 8,54 EUR.

2.Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zoper prvostopenjsko odločbo zavrnil. Poudarja, da je tožnik obvezen član KGZS kot lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov na dan 30. 6. 2019 (prvi odstavek 9. člena ZKGZ) glede na višino katasterskega dohodka od teh zemljišč. Katasterski dohodek od tožnikovih zemljišč je namreč v letu 2019 presegel znesek 125,25 EUR, pri čemer se prispevek obračuna od katastrskega dohodka. Opozoril je še na 7. člen Zakona o kmetijskih zemljiščih in Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka.

3.Tožnik je v tožbi uvodoma kot pravni temelj navedel: 2., 3., 3a., 8., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 33., 35., 36., 125., 127. in 153. člen Ustave RS, 257., 258. in 288. člen Kazenskega zakonika, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Zakon o pravdnem postopku, 6., 7., 13. in 17. člen Evropske deklaracije o človekovih pravicah (protokoli), Splošno deklaracijo o človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Listino EU o človekovih pravicah, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice: Vaskršić v. Slovenija, Flisar v. Slovenija, Kariž v. Slovenija, Mesesnel v. Slovenija, Milenović v. Slovenija, Mavrič v. Slovenija, Kastelic v. Slovenija. Sklicuje se na 5. člen Ustave, češ da je v demokratični družbi tudi pravica do svobodne izbire biti član združenj, zbornic, itd., torej ima pravico do svobodne izbire. Obvezno članstvo v zbornici je v nasprotju s 1. členom Ustave. Ker je Slovenija tudi socialna država (2. člen Ustave), je treba upoštevati tudi njegovo slabo socialno stanje in pravico do svobodne izbire in svobodnega združevanja (42. člen Ustave). Predlaga tudi odpis prispevkov zaradi slabega socialnega stanja. Predlagala je, da sodišče tožbi ugodi in se ga oprosti oziroma se mu odpiše zbornični prispevek.

4.Toženka je v odgovoru na tožbo prerekala vse navedbe iz razlogov, navedenih v izpodbijani odločbi. Iz dokumentov v zadevi je razvidno, da je tožnik lastnik kmetijskih zemljišč in gozdov na dan 30. 6. 2019, katerih katasterski dohodek je znašal 213,57 EUR. Ker ta presega 125,25 EUR je tožnik zavezan k plačilu zborničnega prispevka za leto 2019. Toženka še pojasnjuje, da tožnikovi dohodki in morebitne slabe premoženjske razmere ne morejo vplivati na odmero zborničnega prispevka, saj jih ZKGZ v določbah o načinu odmere ne omenja, je pa na podlagi šestega odstavka 22. člena ZKZG možno podati vlogo na upravni odbor zbornice za odlog plačila prispevka oziroma za obročno plačilo.

5.Tožba ni utemeljena.

6.V zadevi je sporno, ali je tožnikovo članstvo v KGZS obvezno in s tem plačilo zborničnega prispevka ter ali tožnikove socialno-ekonomske razmere lahko vplivajo na odločitev o odmeri zborničnega prispevka.

7.Toženka meni, da je tožnik obvezen član KGZS na podlagi prvega odstavka 9. člena ZKGZS. Ta določa, da so obvezni člani iz prve volilne skupine osebe, fizične osebe, ki izpolnjujejo enega od naslednjih pogojev: če kot lastniki, zakupniki, uživalci, imetniki pravice uporabe ali uporabniki kmetijskih zemljišč in gozdov na območju Republike Slovenije za svoj račun opravljajo kmetijsko oziroma gozdarsko dejavnost in katastrski dohodek teh kmetijskih in gozdnih zemljišč dosega v letu 2007 najmanj 167,00 EUR, ta znesek pa se valorizira v skladu s splošnimi predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in je za leto 2019 znašal 125,25 EUR. Tožniku se zbornični prispevek za leto 2019 v skladu s 23. členom ZKGZ ter 2. in 3. členom Sklepa odmerili v višini 8,54 EUR.

8.Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju USRS) je vprašanje obveznega članstva v KGZS že presojalo v odločbi, št. U-I-283/99-28 z dne 20. 3. 2003, kjer je navedlo, da prvi odstavek 8. člena, prva alineja prvega odstavka 9. člena ter drugi in četrti odstavek 22. člena ZKGZ niso v neskladju z Ustavo. Presodilo je namreč, da zbornice oziroma druge oblike združevanja, ki so ustanovljene z zakonom za izvrševanje javnih pooblastil in predvsem zaradi izvrševanja določenih nalog v javnem interesu, ne sodijo med združenja, ki jih varuje 42. člen Ustave. Obvezno članstvo v njih ne posega v pravico prizadetih, da se svobodno združujejo, ki je na splošno zagotovljena v drugem odstavku 42. člena Ustave. Ker je KGZS javnopravna oblika združevanja, tudi zanjo velja, da obvezno članstvo v njej ne posega v pravico obveznih članov iz 42. člena Ustave. Po nadaljnji presoji USRS v tej odločbi pa določbe ZKGZ, ki določajo obvezno članstvo v Zbornici in obvezno plačevanje članarine, tudi ne posegajo nedopustno v splošno svobodo ravnanja iz 35. člena Ustave. Zato je odločilo, da te določbe ZKGZ niso v neskladju z Ustavo. Glede na navedeno tožnik v predmetni zadevi brez podlage zatrjuje, da se z izpodbijano odločbo posega v njegovo ustavno pravico do svobodnega združevanja.

9.Zavrniti je potrebno tudi tožnikove navedbe o slabem socialnem stanju in nizkih prihodkih. Navedene okoliščine se po ZKGZ sicer lahko upoštevajo, ker šesti odstavek 22. člena ZKGZ določa, da lahko upravni odbor KGZS na podlagi vloge zavezanca, h kateri predloži dokazila o svojih dohodkih in premoženjskem stanju, dovoli odlog plačila zborničnega prispevka oziroma dovoli plačilo v največ šestih mesečnih obrokih ali odloči, da se zavezancu dolg v celoti ali deloma odpiše, če bi se z izterjavo lahko ogrozilo preživljanje zavezanca.

10.V zvezi z tožbenimi navedbami o ''pravnem temelju'', na katerih (kot je razumeti) tožnik utemeljuje svojo tožbo, to pa so 2., 3., 3a., 8., 14., 15., 16., 19., 20., 21., 22., 23., 24., 25., 26., 27., 29., 33., 35., 36., 125., 127. in 153. člen Ustave RS, 257., 258. in 288. člen Kazenskega zakonika, Zakon o izvršbi in zavarovanju, Zakon o pravdnem postopku, 6., 7., 13. in 17. člen Evropske deklaracije o človekovih pravicah (protokoli), Splošna deklaracija o človekovih pravicah in temeljnih svoboščin, Listina EU o človekovih pravicah, sodbe Evropskega sodišča za človekove pravice: Vaskršić v. Slovenija, Flisar v. Slovenija, Kariž v. Slovenija, Mesesnel v. Slovenija, Milenović v. Slovenija, Mavrič v. Slovenija, Kastelic v. Slovenija, pa sodišče ugotavlja, da tožnik ni v ničemer pojasnil, kako oziroma v čem naj bi se navedene določbe predpisov, kot tudi stališča iz naštetih sodb Evropskega sodišča za človekove pravice nanašala na ta primer, zaradi česar že iz razloga, ker gre za pavšalne navedbe v povezavi s predmetom zadeve, ugovora ni možno obravnavati in posledično upoštevati.

11.Glede na obrazloženo je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo.

12.Ker dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med tožnikom in toženko ni bilo sporno, saj tožnik lastništva kmetijskih in gozdnih zemljišč, kot tudi ne ugotovljenega katastrskega dohodka, izvirajočega iz navedenih zemljišč, v tožbi ni prerekal, sodišče ni izvedlo glavne obravnave (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).

-------------------------------

1Ur. l. RS 1/19.

2Natančnejše kriterije za odlog plačila, plačilo v obrokih ali odpis plačila določi Upravni odbor zbornice najpozneje do 31. decembra tekočega leta za prihodnje leto.

Zveza

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe: Ustava Republike Slovenije (1991) - URS - člen 42; Zakon o Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (1999) - ZKGZ - člen 9, 9/1, 22, 22/6

Pridruženi dokumenti

Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.