Jedro

Družba B. d. o. o. je res bila posojilojemalec zneska posojila 32.000,00 EUR s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi po 8% fiksni obrestni meri in v primeru zamude z vračilom posojila upniku še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa je bil dolžnik edini družbenik in direktor navedene družbe. Upniku se je osebno zavezal k plačilu kot porok in plačnik, torej kot solidarni dolžnik. Svojo osebno obveznost plačila in hkrati obveznost drugega je zavaroval kot zastavitelj tudi s hipotekami pri edini razpoložljivi nepremičnini.

Sodišče je presojalo očitano ravnanje dolžnika in pri tem upoštevalo njegovo subjektivno oceno možnosti poplačila obveznosti iz naslova poroštva in njegovo skrbnost pri tem, na drugi strani pa ugotavljalo tudi vlogo upnika in njegovo ravnanje glede sklenitve posla in pridobljenega zavarovanja.

V ZFPPIPP ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče v postopku osebnega stečaja preizkusiti, ali je dolžnik vložil na podlagi 104. člena KZ-1 tudi prošnjo za izbris izrečene pravnomočne obsodbe na podlagi pogojev sodne rehabilitacije. Slednje bi sicer dolžnik lahko storil, čeprav v konkretnem postopku niti ne navaja, da je prošnjo vložil. Sicer bi po mnenju sodišča druge stopnje postopek sodne rehabilitacije moral biti končan že do izteka preizkusnega obdobja z izbrisom kazenske obsodbe iz kazenske evidence.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Dolžnik sam nosi pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je postopek odpusta obveznosti ustavilo in predlog za odpust obveznosti zavrnilo (procesno dejanje 125, v nadaljevanju p. d.). Sodišče prve stopnje je ugovoru upnika A. d. o. o. (v nadaljevanju: upnik) zoper odpust obveznosti ugodilo po dveh podlagah. Po prvi podlagi zaradi prekomernega zadolževanja, ker je dolžnik prevzemal obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem po 3. točki četrtega odstavka 399. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP). Po drugi podlagi je sodišče ugotovilo, da iz izpiska kazenske evidence za dolžnika (p. d. 123) izhaja, da je bil pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje goljufije po prvem odstavku 211. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), za kar je bil obsojen na pogojno zaporno kazen sedem mesecev s preizkusno dobo dveh let, s posebnim pogojem, ter s predvidenim koncem preizkusne dobe 30. 1. 2022. Pogoji za izbris tega kaznivega dejanja iz kazenske evidence na podlagi zakonske rehabilitacije ne bodo nastopili vse do 30. 1. 2023. Dolžniku je bilo s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določeno preizkusno obdobje treh let, tako da bi zadnji dan preizkusnega obdobja potekel 21. 10. 2022. V skladu s 1. točko petega odstavka 407. člena ZFPPIPP tudi ta razlog narekuje ustavitev postopka odpusta obveznosti in zavrnitev predloga za odpust obveznosti. Dolžnik je sicer v ugovornem postopku opozoril na možnost sodne rehabilitacije, vendar ni na podlagi 104. člena KZ-1 tekom ugovornega postopka izkazal, da je uveljavljal izbris na podlagi sodne rehabilitacije.

2. Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP (p. d. 127). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi ter izdani sklep Okrožnega sodišča v Celju opr. št. St 0000/2019 z dne 21. 10. 2019 o začetku postopka odpusta obveznosti ohrani v celoti v veljavi oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Zahteval je povrnitev pritožbenih stroškov.

3. Upnik je na pritožbo odgovoril (p. d. 133) in sodišču druge stopnje predlagal, da pritožbo kot neutemeljeno zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Upravitelj je v zvezi z razlogi sodišča prve stopnje o prevzemanju obveznosti, ki so bile nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem, pritrdil dolžnikovi pritožbi (p. d. 132). Glede obsodbe za navedeno kaznivo dejanje pa je bil mnenja, da se dolžniku pritožba ne izplača, če ne bo uspel s postopkom sodne rehabilitacije.

5. Pritožba ni utemeljena.

**O prevzemanju obveznosti, ki so nesorazmerne z dolžnikovim premoženjskim položajem**

6. Najprej sodišče druge stopnje zavrača pritožbeni očitek, da je sodišče storilo bistveno kršitev postopka in da naj izpodbijanega sklepa ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodišče je namreč zelo skrbno izvedlo dokazni postopek in navedlo razloge za svojo odločitev. Očitek o storjeni absolutni bistveni postopkovni kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP, ni utemeljen. Prav tako ni sodišče prve stopnje storilo nobene od ostalih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena, 366. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

7. Ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, ker naj se dolžnik v zadnjih petih letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja sam osebno ni prekomerno zadolževal. V postopku je bilo namreč ugotovljeno, da je družba B. d. o. o. res bila posojilojemalec zneska posojila 32.000,00 EUR s pogodbeno dogovorjenimi obrestmi po 8% fiksni obrestni meri in v primeru zamude z vračilom posojila upniku še z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Vendar pa je bil dolžnik edini družbenik in direktor navedene družbe. Upniku se je osebno zavezal k plačilu kot porok in plačnik, torej kot solidarni dolžnik. Svojo osebno obveznost plačila in hkrati obveznost drugega je zavaroval kot zastavitelj tudi s hipotekami pri edini razpoložljivi nepremičnini.

8. Tudi družba B. d. o. o. je bila v stečajnem postopku (St 0000/2015),1 zato dolžnik ne more biti uspešen s pritožbeno navedbo, da bi lahko družba B. d. o. o. poplačala navedeno posojilo. Če bi družba B. d. o. o. razpolagala z zadostnimi sredstvi za poplačilo obveznosti, bi bil upnik že uspešen z izvršbo na transakcijski račun navedene družbe. Upnik je bil tudi dejansko primoran pričeti s sodnimi postopki izterjave neplačanih obveznosti in pri tem izkoristiti vsa razpoložljiva pravna sredstva, med drugim tudi institut predloga za uvedbo stečajnega postopka nad družbo in nad dolžnikom osebno. Sodišče druge stopnje v celoti pritrjuje jasnim in pravilnim razlogom v izpodbijanem sklepu, ker je sodišče presojalo očitano ravnanje dolžnika in pri tem upoštevalo njegovo subjektivno oceno možnosti poplačila obveznosti iz naslova poroštva in njegovo skrbnost pri tem, na drugi strani pa ugotavljalo tudi vlogo upnika in njegovo ravnanje glede sklenitve posla in pridobljenega zavarovanja. Sodišče je v celoti presojalo dolžnikova ravnanja. Poudarilo je, da je pri presoji prekomernega zadolževanja dolžnika treba presojati ravnanje stečajnega dolžnika pri prevzemanju obveznosti kot fizične osebe in ne samo v kakšnem finančnem stanju je bila družba B. d. o. o. (primerjaj 17. točko razlogov). Bistveno je, da je sodišče ugotovilo, česar pa dolžnik niti konkretizirano ne izpodbija, da je dolžnik v krajšem časovnem obdobju prevzel štiri obveznosti v višini seštevka glavnic preko 75.000,00 EUR, pri čemer je imel svojo nepremičnino že obremenjeno z dvema hipotekama v skupni višini seštevka glavnic 98.000,00 EUR. Le upnik C. d. o. o. je bil po prvi hipoteki deloma poplačan, ostali upniki pa ne. Dolžnik pa ni navedel nobenih drugih virov premoženja, iz katerih bi lahko upniki pričakovali poplačilo dolžnikovih obveznosti. Takšno ravnanje pa tudi predstavlja zadolževanje po 3. točki četrtega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Na drugačno stališče sodišča druge stopnje ne more vplivati pritožbeni razlog, da bi, če bi šlo res za prekomerno zadolževanje s strani dolžnika, ugovor zoper odpust obveznosti vložil že upravitelj. Vsak upnik lahko vloži ugovor zoper odpust obveznosti, vložitev ugovora s strani upravitelja pa ni procesna predpostavka za odločanje o upnikovem ugovoru. Iz naslova sklenitve posla z upnikom D. D. pa je bil stečajni dolžnik tudi pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje goljufije.

9. Sodišče je presojalo tudi skrbnost upnika pri sklepanju poslov. Sodišče druge stopnje se zato v celoti sklicuje na jasne in pravilne razloge v 17. točki razlogov izpodbijanega sklepa, ki jih dolžnik s posplošenimi pritožbenimi razlogi, da če ne bi verjel v poslovanje družbe B. d. o. o. in možnost poplačila najetega posojila, ki ga je prejel od upnika, potem v najetje spornega posojila ne bi šel. Upnik je, ker posojilo ni bilo vrnjeno, moral ravnati v dobro svoje družbe in vložiti predlog za izvršbo zoper družbo B. d. o. o. Vendar pa ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi lahko družba B. d. o. o. poravnala posojilo, če ne bi upnik predlagal izvršbe. Upnik je namreč moral uporabiti vsa pravna sredstva za poplačilo svoje terjatve. Če bi družba B. d. o. o. razpolagala z zadostnimi viri za poplačilo terjatve upnika, izvršba sploh ne bi bila potrebna.

10. Dolžnik ni uspel izpodbiti razlogov izpodbijanega sklepa v 17. točki, da je dolžnik zastopnika upnika E. E. prosil za posojilo in mu zagotovil, da bo osebno jamčil s svojo nepremičnino ocenjeno na 160.000,00 EUR ter da ima tudi kredit pri Banki d. d. v znesku 70.000,00 EUR in da bo absolutno to premoženje zadoščalo za poplačilo, če ne bo dovolj prilivov iz poslovanja. Ko pa se je bližal čas vračila, je zastopnik upnika ugotovil, da je samo dan pred vpisom hipoteke za zavarovanje posojila, na njegovih nepremičninah vpisana hipoteka družbe C. d. o. o., ker je očitno obema zatrjeval, da potrebuje denar za letalske karte v tem znesku.

**O oviri za odpust obveznosti v skladu s 1. točko drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP**

11. Dolžnik je v pritožbi uveljavljal, da je sodišče preuranjeno odločilo o ugovoru, ki se tiče ovire za odpust obveznosti po 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP. Dolžnik bi namreč lahko do konca preizkusne dobe, ki še ni potekla, vložil predlog za izbris navedene pravnomočne sodne odločbe iz kazenske evidence na podlagi sodne rehabilitacije. V 1. točki drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP je jasno določeno, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, razen če je ta obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če se do poteka preizkusnega obdobja izpolnijo pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije.

12. Preizkusno obdobje odpusta obveznosti bi res izteklo 21. 10. 2022. Vendar po navedeni zakonski določbi sodišče ugotavlja le, če je bila obsodba do poteka preizkusnega obdobja že izbrisana iz kazenske evidence, ali če so do poteka preizkusnega obdobja izpolnjeni pogoji za njen izbris na podlagi zakonske rehabilitacije. V ZFPPIPP ni zakonske podlage, da bi moralo sodišče v postopku osebnega stečaja preizkusiti, ali je dolžnik vložil na podlagi 104. člena KZ-12 tudi prošnjo za izbris izrečene pravnomočne obsodbe na podlagi pogojev sodne rehabilitacije. Slednje bi sicer dolžnik lahko storil, čeprav v konkretnem postopku niti ne navaja, da je prošnjo vložil. Sicer bi po mnenju sodišča druge stopnje postopek sodne rehabilitacije moral biti končan že do izteka preizkusnega obdobja z izbrisom kazenske obsodbe iz kazenske evidence, kar pa je glede na časovni potek dogodkov v konkretni zadevi malo verjetno. Sodišče je torej pravilno ugotovilo, da obsodba dolžniku ne bo izbrisana na podlagi zakonske rehabilitacije do poteka preizkusnega obdobja, ki bi poteklo 21. 10. 2022. 13. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, sodišče druge stopnje pa mu je v celoti pritrdilo, da se je dolžnik nesorazmerno v primerjavi s svojim premoženjskim stanjem zadolževal in je že zato izpolnjen ugovorni razlog upnika za zavrnitev predloga za odpust obveznosti in ustavitev postopka. Zato je bil že po prvi zatrjevani podlagi izčrpan postopek, na podlagi katerega je sodišče ugotovilo, da obstoji ovira za odpust obveznosti.

14. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni. Sodišče prve stopnje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato je bilo treba pritožbo dolžnika zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

15. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

16. Dolžnik s pritožbo ni uspel in sam nosi pritožbene stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.

1 Stečajni postopek nad družbo B. d. o. o. je bil končan brez razdelitve upnikom 4. 10. 2016. 2 104. člen KZ-1 določa: Sodišče sme na prošnjo obsojenca odločiti, da se obsodba izbriše iz kazenske evidence in da obsojenec velja za neobsojenega, če je potekla polovica z zakonom določenega roka, po preteku katerega se obsodba izbriše, če obsojenec v tem času ni storil novega kaznivega dejanja. Pri odločanju o izbrisu upošteva sodišče vedenje obsojenca po prestani kazni, naravo kaznivega dejanja in druge okoliščine, ki so pomembne za izbris obsodbe.