Jedro

Ker je bil sklep o nadaljevanju izvršbe izdan na podlagi 100. člena ZGD-1 in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe), izbris družbe z neomejeno odgovornostjo iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost družbenikov za obveznosti te družbe.

Na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti družbe z neomejeno odgovornostjo od osebno odgovornih družbenikov vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisane družbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ustavilo izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na prvega dolžnika (I. točka izreka), ter prekinilo izvršilni postopek v delu, ki se nanaša na drugega in tretjega dolžnika (II. točka izreka).

2. Upnik je zoper odločitev v II. točki izreka vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Opozarja, da je bila s sklepom o nadaljevanju izvršbe z dne 17. 4. 2012 dovoljena izvršba zoper drugega in tretjega dolžnika, ta sklep pa je postal pravnomočen za oba dolžnika. Pravnomočen sklep ima pravno naravo pravnomočne in samostojne sodne odločbe, ne glede na to, v kakšnem postopku je bil izdan. Poudarja, da je do izbrisa prvega dolžnika prišlo šele po pravnomočnosti sklepa o nadaljevanju izvršbe (31. 12. 2012), zato izbris prvega dolžnika ne more imeti nobenih pravnih učinkov zoper drugega in tretjega dolžnika, prav tako pa določbe Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP, nimajo vpliva na že pravnomočno izdane sodne odločbe, v nasprotnem primeru bi šlo za nedopusten retroaktiven poseg. Ker meni, da določba 351. člena ZFPPIPP ne predstavlja materialnopravne podlage za izpodbijano odločitev, višjemu sodišču predlaga, naj sklep spremeni in sámo odloči o zadevi, oz. podredno, naj sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Priglaša stroške pritožbenega postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je sklep v izpodbijanem delu preizkusilo v mejah pritožbenih razlogov, po uradni dolžnosti pa glede nekaterih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka in glede pravilne uporabe materialnega prava (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi z določbo 15. člena ZIZ).

5. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijane odločitve o prekinitvi izvršilnega postopka v delu, ki se nanaša na drugega in tretjega dolžnika, pravilno ugotovilo, da se je nad premoženjem izbrisanega prvega dolžnika G. d.n.o. dne 22. 8. 2013 začel stečajni postopek St 000/2013, zaradi česar je s sklicevanjem na vsebino določb 350. in 351. člena ZFPPIPP zaključilo, da se lahko predmetni izvršilni postopek nadaljuje le na predlog stečajnega upravitelja v dobro stečajne mase.

6. Izpodbijana odločitev je pravilna, prav tako njena obrazložitev.

7. Pritožnik sodišču prve stopnje neutemeljeno očita zmotno uporabo materialnega prava. Okoliščina, da je sklep o nadaljevanju izvršbe zoper drugega in tretjega dolžnika (sklep z dne 17. 4. 2012) postal pravnomočen še pred izbrisom prvega dolžnika iz sodnega registra (31. 12. 2012), namreč v konkretnem primeru ne predstavlja pravno pomembnega dejstva, ki bi vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve. Iz podatkov spisa je razvidno, da sklep o nadaljevanju izvršbe z dne 17. 4. 2012 ni bil izdan na podlagi šestega odstavka 442. člena ZFPPIPP (solidarna odgovornost družbenikov zaradi fikcije njihove odgovornosti ob izbrisu družbe iz sodnega registra brez likvidacije), temveč na podlagi 100. člena Zakona o gospodarskih družbah - ZGD-1, in 25. člena ZIZ (subsidiarna solidarna odgovornost družbenikov osebne družbe na podlagi zakona), kar pa pomeni, da izbris prvega dolžnika (družbe z neomejeno odgovornostjo) iz sodnega registra ni imel nobenih pravnih učinkov na odgovornost drugega in tretjega dolžnika za obveznosti družbe (glej tudi 1. točko prvega odstavka 442. člena ZFPPIPP in 133. člen ZGD-1). V konkretnem primeru tako ni pravno pomembno, ali je sklep o nadaljevanju izvršbe postal pravnomočen pred izbrisom prvega dolžnika iz sodnega registra ali po njem.

8. Enako kot sodišče prve stopnje pa tudi višje sodišče ocenjuje, da na upnikovo pravico zahtevati plačilo obveznosti prvega dolžnika (družbe z neomejeno odgovornostjo) od drugega in tretjega dolžnika (kot osebno odgovornih družbenikov te družbe) vpliva začetek stečajnega postopka nad najdenim premoženjem izbrisanega prvega dolžnika. V šestem odstavku 443. člena ZFPPIPP je namreč določeno, da se v primeru, ko je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, za uveljavitev zahtevkov za plačilo obveznosti družbe od osebno odgovornih družbenikov smiselno uporabljajo določbe drugega do petega odstavka 350. člena in 351. člen ZFPPIPP (gre za posebna pravila, določena v pododdelku 5.8.3., ki urejajo uveljavljanje zahtevkov do osebno odgovornih družbenikov stečajnega dolžnika v postopkih izvršbe). V konkretnem primeru je treba uporabiti določbo četrtega odstavka 351. člena ZFPPIPP, saj je bil izvršilni postopek proti drugemu in tretjemu dolžniku kot osebno odgovornima družbenikoma izbrisane družbe začet še pred začetkom stečajnega postopka nad premoženjem izbrisane družbe. V takšni pravni situaciji pa se izvršilni postopek prekine in ga je dovoljeno nadaljevati samó na predlog upravitelja in v dobro stečajne mase. To pravilo, ki je uzakonjeno zaradi varstva načela enakega obravnavanja upnikov(1) - kot eno temeljnih načel insolvenčnega prava (46. člen ZFPPIPP), je sodišče prve stopnje pri sprejemu izpodbijane odločitve pravilno upoštevalo, zato pritožnikovim nezadostno argumentiranim očitkom glede neustrezne uporabe določb ZFPPIPP ni mogoče pritrditi.

9. Sicer pa višje sodišče še pripominja, da mora upnik tudi v stečajnem postopku nad najdenim premoženjem izbrisane družbe pravočasno prijaviti svojo terjatev do stečajnega dolžnika (peti odstavek 296. člena ZFPPIPP), v nasprotnem primeru njegova terjatev preneha tudi v razmerju do osebno odgovornih družbenikov (352. člen ZFPPIPP).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo nobenih kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep v izpodbijanem delu potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

11. Upnik zaradi neuspeha v pritožbenem postopku ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP in prvi odstavek 154. člena ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Po začetku stečajnega postopka zoper osebno družbo bi bila namreč izvršba zoper osebno odgovorne družbenike, do katerih ima sicer vsak upnik, če mu družba na njegovo pisno zahtevo ne izpolni svoje obveznosti, pravico uveljavljati zahtevek za plačilo te terjatve (prim. prvi odstavek 100. člena ZGD-1), v nasprotju z načelom enakega obravnavanja upnikov oz. s pravilom o prirejenosti upnikov v stečajnem postopku (prim. VSL sklep I Ip 820/2009 z dne 1. 7. 2009).