Jedro

Stranka je dolžna konkretizirano navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Če stranka predlaga izvedbo dokaza, je sodišče dolžno izvesti ta dokaz za ugotovitev tistega dejstva, v zvezi s katerim je dokazni predlog podan.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala plačilo 30.000,00 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Sodišče prve stopnje je tožnikoma naložilo v plačilo pravdne stroške toženke v višini 1.306,68 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v primeru zamude.

Proti sodbi se pritožujeta tožnika zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Predlagata, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navajata, da je sodišče z opustitvijo zaslišanja predlagane priče E. Č. onemogočilo tožnikoma, da bi dokazala vzročno zvezo. Tožnica sama je zaslišana povedala, da se je najemnik izselil zaradi težav z elektriko, to pa izhaja tudi iz odpovedi najemne pogodbe z dne 5.5.2004, predvsem iz zadnjega odstavka, kjer najemnik pojasnjuje, da sta skupaj z ženo zaradi neprestanih popravil in obiskov oba že na koncu z živci. Tožnika sta zaslišanje nepremičninskega posrednika predlagala v zvezi z njegovim posredovanjem, pa tudi, kot izhaja iz izpovedbe tožnice, o okoliščinah najemnikove izselitve, ker ga je nepremičninski agent takoj po velikonočnih praznikih poklical. Drži, da so bile težave z elektriko odpravljene pred datumom odpovedi, vendar so neposredni in izključni vzrok odpovedi predhodne motnje v dobavi električne energije.

V odgovoru na pritožbo toženka predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne in izpodbijano sodbo potrdi. Navaja, da je tožeča stranka predlagala E. Č. kot pričo, ki bi izpovedala o tem, da se je nepremičninska družba neuspešno angažirala pri iskanju novega najemnika. Glede očitka, da bi sodišče moralo odpoved z dne 5.5.2004 obravnavati kot celoto, toženka navaja, da je bila odpoved dana takrat, ko ni bilo težav z elektriko, zato razlog za odpoved najemne pogodbe ne more biti v „težavah z električno energijo“. Takšnega razloga tudi najemnik v odpovedi ne navaja kot odpovednega razloga. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da ni dokazano, da navedbe v odpovedi najemne pogodbe z dne 5.5.2004 „o neizpolnjenih obljubah in pogodbenih obveznostih“ predstavljajo prav obveznosti o nemoteni dobavi in uporabi električne energije.

Pritožba ni utemeljena.

Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da med protipravnim ravnanjem toženke ter nastankom škode tožnikov ni vzročne zveze. Kot je sodišče prve stopnje ugotovilo, je bila napaka na napeljavi električne energije, za katero je odgovorna tožena stranka, odkrita ter odpravljena 10.4.2004, medtem ko je najemnik odpovedal najemno pogodbo šele 5.5.2004. Kot razlog za odpoved najemne pogodbe je najemnik navedel neizpolnitev obljub in pogodbenih obveznosti pritožnikov. Kaj naj bi bile neizpolnjene obveznosti in obljube, na katere se najemnik sklicuje v odpovedi, pritožnika ne pojasnita, da naj bi bila to napaka v električnem omrežju, pa ne drži. Takoj, ko je tožena stranka za težave izvedela ter odkrila vzrok za le-te, je napako odpravila. Po odpravi napake so se težave z elektriko končale in težav z elektriko ni bilo skoraj cel mesec, preden je najemnik pogodbo odpovedal. S tem niti obveznosti tožnikov, ki sta o težavah takoj obvestila toženo stranko, niti obveznost tožene stranke, ki je napako takoj odpravila, niso mogle biti neizpolnjene.

Pritožnika očitata sodišču prve stopnje, da ni upoštevalo celotnega besedila odpovedi (priloga C1), hkrati pa tudi sama s sklicevanjem na prvi stavek tretjega odstavka odpovedi ne upoštevata celotnega besedila odpovedi. Celotno besedilo odpovedi kaže na to, da najemnik ni odpovedal najemne pogodbe zaradi težav z električno energijo, pač pa iz drugih razlogov, zato je pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnika nista uspela dokazati vzročne zveze kot predpostavke odškodninske odgovornosti.

Z zavrnitvijo predloga za zaslišanje nepremičninskega agenta E. Č. sodišče pritožnikoma ni onemogočilo, da bi dokazala obstoj vzročne zveze. V tožbenih navedbah sta pritožnika omenjala nepremičninsko agencijo X d.o.o. v zvezi s neuspešnim iskanjem novega najemnika in ne v zvezi z razlogi najemnika za odpoved pogodbe. Stranka je dolžna konkretizirano navesti dejstva, na katera opira svoj zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo (212. člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Če stranka predlaga izvedbo dokaza, je sodišče dolžno izvesti ta dokaz za ugotovitev tistega dejstva, v zvezi s katerim je dokazni predlog podan. Sodišče ni moglo zgolj na podlagi izpovedi tožnice (brez ustreznih navedb) presojati, katera dejstva bi lahko z že predlaganim dokazom še dodatno ugotavljalo.

Ker so s tem uveljavljani pritožbeni razlogi neutemeljeni, pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo tožnikov na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker pritožnika s pritožbo nista uspela, tudi njuna zahteva za povračilo stroškov ni utemeljena (1. odst. 154. člena ZPP). Toženka z odgovorom na pritožbo ni bistveno prispevala k odločitvi pritožbenega sodišča, zato so bili stroški odgovora na pritožbo nepotrebni (1. odst. 155. člena ZPP). Pritožbeno sodišče je tako na podlagi 1. odst. 165. člena ZPP o stroških odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe.